Mesečna priporočena dela

Priporočena dela za mesec oktober 2017

 

Iz Setvenega priročnika Marije Thun, str. 48 – 51

Čas za presajanje je od 11. do 25. oktobra

 

Semena in rastline

  • Pohitimo z zaključkom jesenskih del!
  • 15. in 16. 10., ko Luna potuje pred ozvezdjem Leva, je odličen čas za posevke ozimnih žit.  Seveda bi bili dobri tudi posevki, opravljeni na drug dan za plod, toda učinek ozvezdja Leva je pri žitih najodličnejši. Na splošno velja, da zgodnji posevki prinašajo višje pridelke. Pridelki iz poznih posevkov so po količini manjši, odlikujejo pa se po boljši kaljivosti in boljšem zdravju. Pozni posevki, ki jih lahko z našimi semeni opravimo tja do Božiča, celo na snežno odejo, so najpreprostejša mera za regeneracijo žit. Pridelki iz teh posevkov so naš semenski material. Ko žita oblikujejo drugi list, jih na dan za plod zjutraj škropimo s preparatom kremen iz roga in branamo. Brananje spodbuja ukoreninjenje in razraščanje žit.  Pri zmrzali ne škropimo! Škropljenje  s preparatom kremen iz roga ponovimo še dvakrat v razmaku približno 9 dni na dan za plod. Če nam to uspe, bodo žita odlično prezimila. Proti poleganju škropimo žita v času mlade rasti s preparatom kremen iz roga enkrat, zjutraj na dan za korenino.
  • Dnevi za cvet 11. in 12. 10. so najboljši za potikanje cvetočih čebulnic.
  • Dan za korenino v času za presajanje, torej ko je Luna pred ozvezdjem Device (od 17. do 20. 10. v času za korenino) je odličen za spravilo našega semenskega krompirja iz krompirjevega semena, za spravilo korenja in drugih korenavk. Skladiščenje je najboljše v senu ali slami. Sloj mora biti dovolj debel, da pridelki ne zmrznejo.
  • Pobiranje zrelih semen cvetnic opravljamo na dan za cvet, zrelih semen listnatih rastlin na dan za list, semen korenovk na dan za korenino, semen plodovk na dan za plod.

 

Nega sadnega devja

  • Najbolje je, da obiramo sadje  na dan za plod v času za obiranje. To je posebno pomembno pri sadju za ozimnico. Najboljši dnevi so 1. 10 po 14. uri ter 7., 8., 25., 26. in 27. 10. dopoldne. Zelo dobri so tudi dnevi za cvet v času za obiranje. Več v knjigi Praktično vrtnarjenje.
  • Po spravilu sadja in grozdja škropimo preparat kremen iz roga dvakrat zjutraj, najpozneje do 8. ure in enkrat popoldne za dozorevanje listja in lesa.  Na olesenelih rastlinah – nakopičeni zemlji kot pravi Rudolf Steiner – je kambij skupna korenina enoletnih listov in plodov. Kremen iz roga, škropljen na dan za plod v času po obiranju, odpre kambij za delovanje zvezd. Te se v kambij kot odtisnejo in vodijo razvoj brstov, listov in plodov v naslednjem letu.
  • Ko na sadnem drevju ni več listja, pripravimo premaz ali pasto za sadno drevje. Premaz nanašamo s čopičem na deblo in debelejše veje, pasto (1 kg na 100 l škropiva) pa zmešamo s preparatom iz kravjeka po Mariji Thun in s precejenim škropivom 3x na dan za plod (v razmaku enega tedna) dobro poškropimo celo drevo s krošnjo vred.  Kjer imamo težave z divjadjo, dodamo v premaz nekaj sveže krvi.
  • Če je drevje že odvrglo listje, je oktober primeren za podiranje stavbnega lesa. Najboljši so dnevi za cvet in plod v času za presajanje.
  • Iz grozdja, ki ga oberemo na dan za plod ali cvet, je vino najboljše! Vino Demeter kvalitete, pridelano po biološko – dinamični metodi , postaja v svetu pojem. Ne bodite zadnji!
  • Če je drevje že odvrglo listje, je oktober že primeren za podiranje stavbnega lesa. Najboljši so posebej navedeni dnevi  ali dnevi za cvet in plod v času za presajanje. 

 

Škropljenje v oktobru

  • Pri vdoru hladnega vremena in zmrzali škropimo s preparatom iz baldrijana. Tako vrtnine lahko dalj časa ostanejo na vrtu.
  • Ko so vrtovi in njive prazni, potrosimo kompost in zemljo plitvo preorjemo v zimsko brazdo. Škropimo preparat iz kravjeka po Mariji Thun.

 

Škodljivci

  • Za mere proti polžem sta primerna 13. in 14.10.

 

Priprava zemlje

  • V času za presajanje bomo na izpraznjene površine njiv in vrtov, pa tudi pod krošnje dreves, okrog jagodičevja, malin itd. navozili zrel kompost. Površine za rastline, ki ne marajo živalskega gnoja, kot so čebula, korenje, pastinak in stročnice, oskrbimo z rastlinskim gnojem. Njive bomo preorali in jih pustili v grobi brazdi. Vrtove grobo prelopatamo in pustimo zemljo odprto. Kjer lopatanje ni mogoče, bomo kompost premešali z zgornjo plastjo zemlje. Škropimo  preparat iz kravjeka po Mariji Thun. Grobo brazdo lahko brez brananja zasejemo s primerno rastlino za zeleno gnojenje ali jo, če imamo dovolj ekološke čiste slame, prekrijemo s slamo in listjem. Groba odprta brazda omogoča, da energije kozmosa zemljo temeljiteje prežemajo kot če bi bila ta izravnana, zmrzal pa naredi zemljo lepo grudičasto.
  • Pripravimo nove komposte. Prednost ima živalski gnoj domačih živali iz dobre reje. Zavržemo nič. Ostanki rastlin z vrtov, tudi gnila stebla plodov ali plodov paradižnika, krompirjeva, od listne gnilobe črna cima, tropine, tudi zmerne količine gnilih jabolk, zavržena volna od striženja ovac, vse premešamo s slamo ali listjem, morda z nekaj lopatami zrelega komposta in vrtne zemlje, zložimo v kup in dodamo kompostne preparate. V procesu kompostiranja bodo za razkroj nujno potrebne glivice in bakterije svoje delo razkroja dokončale na vseh zloženih substancah in v zrelem kompostu jih ni več. Ker tam nimajo dela, jih preprosto ni. Zametavanje ali sežiganje delov rastlin je plod človekovega neznanja.
  • Površine, kjer bomo sadili naslednje leto krompir, poškropimo s pripravkom proti koloradskemu hrošču.
  • Ko so vrtovi že skoraj prazni, se voluhar rad loti tistega, kar je ostalo. Glavice radiča venejo druga za drugo. Voluharja se rešimo, če narežemo bezgovih vejic jih potaknemo okoli gredice tako, da jih čisto zahodimo v zemljo. Bezeg voluharju preveč smrdi!