• Biodinamični koledarček za sadjarstvo in vinogradništvo 2018 [Prenesi ]

Da tla / zemljo dobro oskrbimo še pred novo obdelavo površin spomladi, je potrebno, da enkrat v letu, ko ni zmrzali; po možnosti med novembrom in februarjem, v popoldanskem času, ko zemlja vdihuje, poškropimo vse površine, sadno drevje in grmičevje s P 500. Preparat posreduje tlom koncentrirano gnojilno in oživljajočo moč. Rastline se pod njegovim vplivom bolje povežejo s silami zemlje in naredijo več korenin.

Letošnja zima pa je marsikateremu vrtičkarju nekoliko otežila škropljenje s P 500 in je bilo težko “ujeti” priporočen (idealen) čas škropljenja; to velja tudi za Koroško. Zato glede na pretekle izkušnje naših izkušenih biodinamikov v društvu predlagamo vsem, ki še niste uspeli poškropiti s P 500, da počakate na ugodnejše vremenske razmere.

Kako torej ravnati in upoštevati ugoden čas za škropljenje s P 500 v danih razmerah (sneg in zmrzal)? Zdaj se škropljenje vsekakor odsvetuje. Škropimo, ko ne bo več zmrzovalo in ne bo snega. Nadalje pa površine škropimo enkrat pred obdelovanjem zemlje, ko se bo zemlja dovolj osušila (tudi po travi); potem pa tako kot je potrebno: 3x pred sejanjem/sajenjem. V literaturi je sicer zaslediti, da je v skrajni sili dovolj tudi samo enkratno škropljenje; vsekakor pa je bolje upoštevati in škropiti 3x (kot veleva priporočilo).

Pred začetkom spomladanskih opravil na vrtu in njivi pa sledimo tudi navodilu iz Setvenega priročnika, ki priporoča pred začetkom spomladanskih opravil njive in vrt poškropiti s čajem iz njivske preslice, proti glivičnim boleznim.

Morda je v tem času skok na vrtove (vsaj na Koroškem) še nekoliko neprimeren. Zato pa je nekaj časa še ostalo, da pobrskamo po literaturi z B-D vsebino (Setveni priročnik Marije Thun 2018, Preparati, Praktično vrtnarjenje itd…). Zagotovo najdemo marsikateri namig, s katerim bo delo na vrtu / njivi, ki se približuje, lažje steklo ali pa zgolj obnovimo naše znanje.

Besedilo: Nuša Hamler

Pri težavah s »škodljivci« si lahko pomagamo na več načinov.

Vsaka žival  prinaša na kmetijo in na naše vrtove določene moči in značilnosti.  »Skupinski JAZ« ali duhovna bitja vseh živalskih vrst izvirajo z Marsove sfere (domovi »skupinskih JAZOV« rastlin so z Jupitra, »skupinskih JAZOV« mineralov pa s Saturna).

Zato je smiselno, da se z »dušo živali« (ali s »skupinskim JAZOM« živali«) poskušamo pogovoriti ali na nek način pogoditi kar na zelo »visoki instanci«. Vsekakor pa brez strupov in brez fizičnega obračunavanja. Posamezna žival se kot nosilka duše ne zmore duševno, kaj šele duhovno razvijati, zato se bomo obrnili na »Skupinsko dušo« ali bolje na »skupinskega duha«, ki jo žlimo prositi za tesno sodelovanje.

V času od 15.1. do 15.2. so duše skupin živali – pravimo jim instinkt (oblikuje in vodi ptičjo jato, vodi divje svinje in in medvede na njihovih potovanjih), še posebej odprte. Zato se v tem času meditativno, brez sovraštva, ukvarjamo z živalmi, ki nam delajo škodo in si želimo, da se njihovo število in škoda, ki nam jo delajo, zmanjšata. Člani v biodinamičnih društvih poročajo o izjemnem uspehu takih meditacij.

Izkoristimo ta čas tudi za izpopolnjevanje našega znanja o življenju in potrebah teh živali. Izhajati moramo iz tega, da so škodljivci orodja narave in pomagajo vzpostavljati porušeno ravnotežje. Torej je prav, da razmislimo, kaj bi utegnilo biti v naših vrtovih narobe, da so ti škodljivci potrebni. Morda moramo skrbeti pri izbiri rastlin za več pestrosti, da bi tako namesto ene vrste lahko živelo veliko različnih vrst živali in jih ne bi občutili več kot škodljivce. Morda je zemlja preveč zbita zaradi dežja, neprimerne obremenitve s traktorji, smo jo obdelovali, ko je bila preveč mokra, morda smo pregloboko orali …

Moramo se zavedati, da je ravno človek pravi gospodar, torej tisti »višji JAZ«, ki zemljo obdeluje, zato naj bi postal živalim dober vzgled. Celo bolezni živali so povezane s človeškimi duševnimi nesvobodami. Le kako naj bi se žival vedla ob človeku, ki je notranje nemiren, sovražen, jezen in v neprestanem dvomu in strahu. Da je ubijati ali oddaljevati, usmerjati živali na sosedov sadovnjak, vrt ali poljeneprimerno, egoistično početje, ni potrebno posebej poudarjati. Tako kot neposredno  prevzgajamo slabosti svoje duše, bomo lahko posredno poskrbeli tudi za duševne nesvobode živali. Ne pozabimo, da si ravno z živalmi delimo dušni svet in da duševni svet v obliki živali živi tudi v nas (pravimo določenim ljudem, da so prebrisani kot lisice, zaspani kot medvedje …).

Človek je dolžan, da v naravi dopušča ohranjati ravnovesje in življenje v sožitju z vsem živim. To je mogoče le, de se z velikim notranjim občutkom ponižno skloni k zemlji in ne kljubuje naravi, da lahko sama poskrbi za ravnovesje.

Iz zapiskov, predavanj in različne literature zbrala: Nuša Hamler

Slab sloves, ki zaradi onesnaženega okolja, ki je posledica večstoletnega rudarjenja in predelovanja svinčeve in cinkove rude, lebdi nad našo dolino, nam pri vrtnarjenju sicer jemlje pogum. Vendar tukaj naseljeni ljudje pač vztrajamo. NIJZ, to je Nacionalni inštitut za javno zdravje, sodelavci tega inštituta iz enote Ravne na Koroškem prijazno sodelujejo z nami, predvsem s priporočili o varnem vrtnarjenju.  Letos ,  torej l. 2017,  pa je bil skupaj s sodelavci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani izveden  preizkus fitoremediacije zemlje s sejanjem konoplje. Obljubljeno nam je poročilo o rezultatih tega preizkusa. Sicer nam je o  fitoremediaciji zemlje pred nekaj časa predavala tudi dr. Ana Vovk Korže. V smislu biodinamičnega vrtnarjenja seveda ne uporabljamo več umetnih gnojil; tudi za varstvo rastlin se najdejo naravni načini in sredstva.

V letu 2017 smo v Mežici  za namene vrtnarjenja izgubili 4000 m2 zemlje, ki je sedaj namenjena stanovanjski gradnji. Tako sedaj skoraj ni več vrtičkov, ki bi jih stanovalci blokov lahko pridobili v najem in število vrtičkarjev se je zmanjšalo. Skoraj bi zamrla tudi dejavnost vrtičkarjev društva AJDA. Vendar nas je ob koncu novembra zelo dobro obiskano predavanje mag. Matjaža Ježa  zopet vzpodbudilo za nadaljevanje naše  dejavnosti.  Mag. Matjaž Jež je predaval o gnojenju, kompostiranju in kolobarjenju, kot o metodah  biodinamičnega vrtnarjenja. Če bo to jesen še kakšen dan, ko ne bo ravno zmrzovalo, bomo z biodinamičnimi preparati še oskrbeli kompost na naših vrtovih.  Z gospodom Ježem pa smo se tudi dogovorili za ponovno srečanje v februarju, prihodnje leto. Tedaj bi izvedli delavnico za pripravo setvenih načrtov in načrtov za kolobarjenje na naših vrtovih.

Z biodinamičnim vrtnarjenjem si lahko tudi v naših razmerah zagotovimo dovolj dobre vrtne pridelke. Morda pa bomo  kakovost zemlje sčasoma izboljšali tudi s fitoremediacijo. Da bi popestrili naše srečanje z mag. Matjažem Ježem, smo v predavalnico Medgeneracijskega centra v Mežici prinesli vrtne pridelke, ki smo jih ponudili udeleženkam/udeležencem tega dogodka. Ponudba je bila lepo sprejeta – morda je to prvi korak k projektu »zelemenjava«, ki ponekod že dobro uspeva.

Prispevek: Vida Potočnik

Foto: Helena Pokeržnik

Vsebino iz revije si lahko preberete na tej povezavi (PDF).

Uvodna prireditev s kratkim kulturnim programom, pri katerem so sodelovali učenci OŠ in OŠPP Muta je potekala na našem šolskem vrtu. Po programu so se učenci razporedili v delavnice, kjer so izdelovali vrečke za začimbe, jesenske šopke, lesene gajbice in domačo vegeto. Potekala je tudi demonstracija saditve drevesa in izdelave ter postavljanja kompostnika.

Mentorji in ostali gostje so med tem časom poslušali strokovno predavanje o pomenu biodinamike pod vodstvom gospe Nuše Hamler. Spregovorila je o skladiščenju jesensko-zimskih pridelkov, BD pripravi vrta na jesen/zimo, pomenu sezonske vrtnine za zdravje ljudi.

Po predavanju in delavnicah je sledil ogled razstave nastalih izdelkov in pogostitev z domačimi dobrotami  v jedilnici naše šole.

Mentorica: Tončka Merčnik

Na nosilno iverno ali leseno ploščo, dimenzij  55 x 55 cm, smo položili kolobar iz petih drenovih šib, premera 40 cm in smo jih močno povezali z vrvico. Na to osnovo smo po obodu kolobarja  namestili in  pritrdili z vrvico še tri loke višine približno 45 cm, ki smo jih pritrdili z vrvico tudi na stičišču na vrhu. Na tako izdelano ogrodje panja smo pričeli nanašati zmes ilovice in konjskega gnoja, ki jo je predhodno pripravil že Karel; mi smo jo le še dobro pregnetli. Ko smo na ogrodje nanesli zmes do višine 20cm, se je pričela zaradi lastne teže sesedati. Zato smo z delom nadaljevali naslednji dan in smo nanesli na ogrodje še do 15 cm zmesi. Drugi dan smo izdelali žrelo panja višine 8 mm in širine 12 cm. Tretji dopoldan smo nadaljevali z delom ter »oblekli« ogrodje s tanjšo plastjo ilovice do vrha, kjer smo izdelali odprtino za stekleničko za krmljenje čebel. Panju smo izdelali tudi obraz.  Z dodatkom oči, nosa in ušes smo panju  oblikovali  obraz, podoben  glavi medvedka, žabe ali  enookega kiklopa. Ker nam v nedeljo vreme ni bilo naklonjeno, naših izdelkov tega dne nismo odpeljali domov. Po panje smo prišli čez nekaj dni, ko so se že nekoliko posušili; morajo se sušiti v senci še mesec in pol. Ker ilovica v času sušenja razpoka, smo morali z ilovico še doma zadelati nastale razpoke.

Tako izdelan in posušen panj je pripravljen za naselitev čebelje družine. Priporočljivo je, da ga namestimo na podstavek z odprtino in seveda mora  biti na suhem mestu.

Gospe Janji in gospodu Karlu Naberniku  se zahvaljujemo za gostoljubje, postrežbo in prostor na domačiji. Karlu pa se zahvaljujemo za vso njegovo delo, nabavo vseh potrebnih surovin in prevzem mentorstva pri izdelavi panja.

Tridnevna izdelava panja ter naše  druženje nam bo ostalo v lepem spominu.

Letošnje delavnice smo se udeležili člani skupine za biodinamično čebelarjenje:

Ivana Kragelnik iz Slovenj Gradca, Zmago Podlesek iz Dobrave (Radlje ob Dravi), Danilo Podrzavnik iz Radlje ob Dravi, Irena Šoln iz SG in Stanislav Ovnič iz Leš.

Zapisal: predsednik Skupine za čebelarjenje, Stanislav Ovnič

V tem polletju smo uporabljali naslednje preparate:

• ŽAB, s katerim smo se seznanili in škropili prvič
• 2 x smo škropili z gnojem po MT
• škropili smo z gnojem iz roga
• škropili tudi s kremen iz roga

Nabirali smo rastline za preparate: regrat, kamilice.

Izkopali smo rogove in preparat gnoj iz roga tudi primerno hranimo v šoti.

Izdelali in izkopali smo koprive za kompostni preparat.

Izdelali smo baldrijanov preparat.

Sodelovali smo pri izkopavanju preparatov v Bukovju; prispevali smo tudi rastline za kompostne preparate.

Udeleževali smo se predavanj, ki jih organizira društvo.

Sodelovali smo in se udeležili srečanj na Muti in v Radljah.

Na našem posestvu smo zasadili poljine tako, da smo nadaljevali s kolobarjenjem na petih gredah, ostale grede smo zasadili z mešanimi posevki, kjer smo upoštevali dobre sosede in kombinacijo rastlin. Zasadili smo korenino svetlobe, sladki pelin, kordabenedikto, kamilice in baldrijan za preparate, ajdo in cvetoče medonosne  rastline. Pripravili smo že seneno kopo; seno uporabimo za zastirke.

Zapisala: predsednica SV Vuzenica, Berta Kovačič