DR. RUDOLF STEINER

Rudolf Steiner se je rodil v Donjem Kraljevcu, ki danes sodi k Hrvaški in je dokaj blizu Slovenije ter Madžarske. Zaradi slabo prevezane popkovnice je skoraj popolnoma izkrvavel in ker so pričakovali njegovo rano smrt, je bil že dva dni po rojstvu krščen in takrat, 27.2. je bil tudi vpisan v rojstno knjigo. Čudežno je vstopil v to življenje bodoči najmogočnejši evropski jasnovidni raziskovalec duhovnih svetov, človekoljub, mislec, znanstvenik, filozof, teozof, oče antropozofije, modrec, neumorni ponovni utemeljevalec ezoterizma – znanosti o duhovnih svetovih  na višji stopnji človeške zavesti, oče Waldorfske šole, raziskovalec Goethejeve zapuščine, bio-dinamičnega kmetijstva, naravnega načina zdravljenja, sociolog itd.

Kot sin upravnika postaje južne železnice, se je srečeval z najsodobnejšo tehniko tedanje železnice, hkrati pa je imel zelo zgodaj, že kot deček duhovne, nadčutne izkušnje in videnja vendar je to zadrževal zase, ker ni imel nikogar, s komer bi se o tem lahko pogovarjal. Od 1879 je študiral naravoslovne vede in filozofijo na Tehnični visoki šoli na Dunaju. Na spodbudo svojega profesorja Karla Juliusa Schröererja se je začel Steiner intenzivno ukvarjati s študijem Goethejevih del in od leta 1890 v Weimarju opravljal souredniško delo pri tiskanju Goethejevih naravoznanstvenih spisov za veliko založbo Sophien.

Doktoriral je leta 1891 v Rostocku s filozofskim delom »Temeljno vprašanje spoznavne teorije«. Leta 1894 je objavil svoje temeljno delo »Filozofija svobode«, s katerim je utemeljil dosledni etični individualizem, ki temelji na prepričanju, da človek že  s samim opazovanjem živega mišljenja lahko doseže začetni, na neposredni izkušnji temelječ pristop k duhovni resničnosti,  iz katerega lahko s svobodno in popolnoma zavestno moralno intuicijo črpa impulze za svoje delovanje. Človekovo dostojanstvo je po Steinerju utemeljeno edino v njegovi duhovni individualnosti, neodvisni od spola, rase, nacionalnosti in brez kakršnih koli telesnih omejitev.

Od leta 1897 je bil Steiner sozaložnik Magazina za literaturo v Berlinu in je tam do 1904 deloval kot učitelj v Karl Liebknehtovi šoli za izobraževanje delavcev.  Na povabilo grofa in grofice Brockdorff je od leta 1900 predaval v Teozofskem društvu in leta 1902 postal glavni tajnik novo ustanovljene nemške sekcije Teozofskega društva. Po večletnem plodnem predavateljskem delu se je Steiner razšel s Teozofskim društvom in ustanovil Antropozofsko društvo.

Dr. Rudolf Steiner

Rudolf Steiner je leta 1921 organiziral Poljedelski tečaj za velike kmetovalce v Nemčiji, na katerem je opozoril na resne posledice uporabljanja kemičnih sredstev, umetnih gnojil in škropiv v poljedelstvu ter nespoštovanje naravnih ciklov v kmetijstvu, ki se je vse bolj industrializiralo.

Trdil je, da »nadsončni« planeti, Mars, Jupiter in Saturn sevajo svoje sile – energijo globoko v zemljo, od koder jih kremenčaste kamenine sevajo nazaj v prst, v kateri rastlina korenini. Rastlina ima te sile na razpolago od »nadsončnih« planetov in jih vgradi v svoje plodove kot sile vitalnosti.

Prav tako drugi »podsončni« planeti, Luna, Merkur in Venera, sevajo drugo vrsto energije, katero privlači nase apnenec v tleh. Rastline, ki sprejemajo to energijo, pridobijo z njo sposobnost tvorbe semen, ki dobro kalijo. Energije podsončnih planetov posredujejo sposobnost dobre reprodukcije ali »sile reprodukcije«. Delovanje so izmerili ob sončnih mrkih. Rudolf Steiner je predpostavljal, da imajo tako kot človek in živali tudi rastline neko svojo “osebnost” – posebnost. Na omenjenem poljedelskem tečaju je izjavil: »Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla«.

Leto 1921 je tako začetek drugačnega poljedelstva, ki se imenuje Biološko-dinamično poljedelstvo.

Leta 1913 je po svojih lastnih načrtih začel graditi društveno duhovno središče v Dornachu, v Švici, ki je postalo žrtev podtaknjenega požara v silvestrski noči 1922/1923. Steiner se je po smrti soproge poročil s svojo dolgoletno sodelavko Marijo Sievers. Skupaj sta skozi oblikovanje govora in euritmijo razvila bistvene impulze za obnovo dramske umetnosti. Dokončanje drugega, po najmodernejših principih betonske skulpture oblikovanega Goetheanuma, Steiner ni uspel dočakati. Umrl je 30. marca 1925 v Dornachu.

Vir: Wikipedija