»Žetev« semenic motovilca z Mišo Pušenjak na Prevaljah

24jun2013

»Žetev« semenic motovilca z Mišo Pušenjak na Prevaljah

  • Objavil N. H.
  • 1 Značke
  • 0 komentarjev

V torek, 4. junija,nam je naša članica Marička Čreslovnik prijazno ponudila možnost, da na njeni njivi »požanjemo« semenice motovilca. Pod strokovnim vodstvom ge. Miše Pušenjak smo se naučili, kako pravilno ravnati s semenicami motovilca pred, med in po žetvi, da pridobimo zdravo in kakovostno seme.

Nekaj nasvetov, ki smo jih dobili za seme motovilca od ge. Miše Pušenjak:

  • ko rastline pričnejo spreminjati barvo na rumeno, na tleh pa opazimo prva odpadla semena,  mu podložimo rjuho ali kaj podobnega, semenice (rastline) porežemo (da semena ne izpadajo preveč na zemljo) – do polne Lune,
  • sušimo ga na rjuhi ali papirju v senci
  • ko je zel čisto posušena, seme izmulimo in še naprej sušimo, da ne plesni – v pojemajoči Luni
  • preden ga spravimo, ga je potrebno dokončno očistiti  – izpihati.

 

Na enak način pridobivamo seme solate:

  • semenice (rastline s semenom) porežemo, ko se prvi dan odpre večje število lučk (mehurčkov), običajno so še čisto zelene,
  • obesimo jo s koreninami navzgor, da seme povsem dozori (podložiti papir, da se seme ne izgubi),
  • ko je suha, seme izmulimo,
  • pred hranjenjem za zimo jo očistimo, ker se bolezni najraje nabirajo v plevah.

 

Drugi nasveti

  • hrenove liste narežemo, zmiksamo in za 15 ur namočimo v vodo: proti plesni, škropimo sadno drevje, čebulo, solato in tudi okrasne rastline, ki cvetijo,
  • monilija = plesen, ki se bo razvila, ko bo toplo okrog 25 stopinj Celzija in vlažno: preventivno že zdaj skrbeti za zdravje rastlin z naslednjimi škropivi: žajbelj, koprivov čaj, rman, preslica, kamilica,
  • kopriva: s koprivo lahko škropimo ali zalivamo: škropljenje je namenjeno dvigovanju odpornosti rastlin, zalivanje pa je gnojenje rastlin predvsem z dušikom
    • za sušit jo nabiramo do prvega cvetenja, potem ni več tako učinkovita
    • namakamo jo 12 ali 24 ur – za odpornost rastlin
    • gnojevka, ko se neha penit (vsak dan premešat): lahko jo precedimo in shranimo na hladno temno mesto, redčimo 1:10, če jo uporabimo proti ušem, je potrebno škropljenje ponovit trikrat v dvodnevnem presledk;
    • škropimo 1x tedensko ali na 10 dni, vendar preden se pojavijo težave – dviguje odpornost
  • paradižnik in kumare: ne preveč gnojit, da bodo rastline odporne; velik pridelek rastline preveč izčrpa in niso odporne:
    • škropiti vsaj 1x tedensko proti plesni: rman, preslica, kamilica, timijan, bezeg, čebulni (česnovi,drobnjakovi) listi; (obolele liste sprva kar potrgamo – z rokami se ne smemo dotakniti zdravih delov rastline
  • Kalcij: je element odpornosti, vendar ga ne smemo dajati v tla, ne smemo apniti, če nismo prepričani, da pH tal res ni nizek, pomanjkanje kalcija v rastlinah pospešuje pretirano gnojenje, tudi z organskimi gnojili in predvsem neenakomerno namakanje, kaže pa se s temnimi lisami na dnu plodov paradižnika, paprike, sušenjem konic bučnic, tudi kumar in ožganimi listnimi robovi endivije, solate
  • Jajčne luščine tudi imajo kalcij, zdrobimo jih in posujemo, ali namočimo v vodi
  • Magnezij: je element fotosinteze; manjka ga tudi, če je preveč dušika, vendar je njegovo pomanjkanje redkokdaj tako težko, da ga moramo reševati z dodajanjem
  • Oglje in pepel sta elementa odpornosti, vendar ne pretiravati (zaustavlja rast); dobro za čebulo
    • pepel posujemo okrog zelja, čebule, proti muham, tudi okoli fižola, z njim posipamo uši na rastlinah
  • Zastirka: kopriva in gabez; solata okrog kumar; endivija in radič okrog kapusnic, bezeg, gozdna praprot, bela gorjušica proti polžem, z uporabo zastirke varčujemo z vodo, varujemo zemljo pred vremenskimi neprilikami, lahko pa tudi gojimo in celo preganjamo škodljivce.

 

Za pobiranje semen drugih vrtnin nam je ga. Miša Pušenjak dala še nekaj konkretnih navodil:

  • Redkvico za seme, ko so v zemlji že koreni, odgrni-nežno in poglej, če je res okrogla in ima tanko koreninico na koncu korena.
  • Motovilec za seme odreži čisto pri korenini, podloži rjuho, da uloviš seme, ki se že osipa. Vse v tanki plasti suši in ko gre seme ven, ga suši 14 dni.
  • Seme solate dobro očisti, ker so posušeni ostanki listov lahko okuženi.
  • Buče se oprašijo od 7. do 9. ure dopoldne. So tujeprašnice, se križajo med seboj, zato lahko hrati na vrtu pridelamo samo seme ene vrste buče. Narazen bi morale biti vsaj 150 m, bolje pa je 500m, da preprečimo križanje. Čajota se z drugimi bučami ne križa.

 

 

Nuša Hamler