V sredo, 24. julija smo bili na strokovni ekskurziji na Metnem Vrhu nad Sevnico in v Dolah pri Poljčanah. Zanimanje članov je bilo tolikšno, da smo se peljali v vroč julijski dan z dvema avtobusoma.

Na Metnem Vrhu nad Sevnico kmetujeta diplomirani matematik in prevajalka Borut in Lucija Kuštrin. Umaknila sta se iz mestnega vrveža in kupila zapuščeno kmetijo v hribih nad Sevnico. Kmetujeta po načelih permakulture, skladno z naravo, vzdržujeta sonaravni sistem in se preusmerjata v biodinamiko. Povezujeta vse gradnike permakulture: zemljo, rastline, živali, gozd, vrt, gradnjo objektov, reciklirata vse biološke materiale. Skrbita za ohranjanje čiste vode: imata lastni vodovodni sistem, akumulacijo vode, rastlinsko čistilno napravo. Pri gradnji skrbita za skladno konfiguracijo za čim manjšo porabo energije; ogrevata s sončno energijo in s trdimi gorivi.

Prijazni sosedje so nas povabili, da smo lahko parkirali avtobusa na njihovem zemljišču in se do kmetije podali po ozki strmi cesti peš. Gostitelja sta nas sprejela s pecivom in doma pripravljenimi osvežilnimi napitki. Borut nas je seznanil z osnovami permakulturnega kmetovanja, ki mu je predan z vsem svojim bistvom. Predstavil nam je, kaj ga je pripeljalo v te hribe, zakaj se je odločil ravno za to lokacijo. Ogledali smo si vse bivalne in gospodarske objekte in vse kmetijske površine. Občudovanja vredna človeka sta. Pred odhodom nas je Lucija pogostila s kosilom v senci pod košatimi drevesi, ki se nam je zaradi izredne vročine nadvse prilegla.

Ddr. Ana Vovk Korže, ki je bila kot članica našega društva z družino z nami, nas je popeljala v Dole pri Poljčanah. Na izredno pozitiven način nam je predstavila potek postavitve učnega poligona za samooskrbo in delo s študenti. Pri takšnem pedagoškem kadru se nam ni potrebno bati za našo mladino. Na učnem poligonu smo si najprej ogledali zemljanko. Z njimi oživljajo tradicionalno prakso koriščenja energije zemlje, poleti za ohlajanje in pozimi za segrevanje. Zemljanke pomenijo neodvisnost od električne energije in omogočajo shranjevanje proizvodov skozi celo leto. Spoznali smo določitev lokacije zemljanke, način gradnje, zakonitosti notranje opeme ter notranje in zunanje ureditve in izgleda, možnosti koriščenja zemljanke. V Dolah jo koristijo kot učni poligon, v njej je mogoče izmenjavati pridelke, se družiti, izmenjavati dobre prakse in ohranjati tradicijo druženja na podeželju. Ogledali smo si cel učni poligon z različnimi postavitvami obdelovalnih gred in uživali med predavanjem v jurti. Jurta je bila včasih bivališče nomadskih plemen, okrogle oblike, narejena iz živalskih kož. V Dolah je narejena iz sodobnih naravnih materialov in služi kot večnamenski prostor oziroma učilnica.

Zemljanka v Dolah pri Poljčanah

Dobro razpoloženi smo se kljub utrujenosti zaradi vročine proti večeru vrnili domov.

Zapisala: Antonija Ločičnik

Foto: Dušan Volmajer, Nuša Hamler