V sekciji za semenarstvo smo 25. 7. 2013 izvedli drugo delavnico za pridelavo semen, pod strokovnim vodstvom gospe Miše Pušenjak. Delavnica je potekala pri članih Ajde – Janji in Karlu Nabernik v Podgorju na njuni kmetiji.

 

Na razpolago smo imeli kar nekaj vrst semenic. Vseh semenic še ni bilo mogoče pobrati, ker zrelost še ni bila zadovoljiva. Ob ugodnem času bomo izvedli »žetev« teh semenic v naslednji delavnici. Janja Nabernik ima zelo velik, lepo urejen in pestro zasejan vrt z raznolikimi vrtninami. Zaradi tega smo imeli možnost, da nam je gospa Miša Pušenjak navedla veliko koristnih informacij o pridelavi semen, kot tudi o vzgoji rastlin od setve do žetve in o spravilu semen. Nekaj navodil in nasvetov smo si skrbno zabeležili in jih bomo s pridom uporabili pri vzgoji semen na naših vrtovih.

 

SOLATE

Radič

• ni samoprašnica.
• Kadar želimo pridelati dobro seme, moramo imeti vsaj 15 do 20 semenic radiča. Kadar imamo na vrtu le eno ali dve rastlini za semenitev povzročimo križanje v sorodstvu, dolgoročno to pomeni slabšanje kakovosti sorte.
• Ne smemo semeniti na vrtu v premajhni razdalji radiča in endivije, ker se križata med seboj. Radič in endivija sta tujeprašnici. Seveda se med seboj križajo tudi sorte. Razdalja za zagotovitev izolacije (preprečitev križanja) je vsaj 150 m, križata pa se tudi z divjimi cikorijami.

 

Glavnata solata

• je samoprašnica
• Prezimne sorte solate za seme sejemo septembra ali morda še oktobra. Solata v tem primeru semeni v maju.  Ker je samoprašnica, lahko semenimo tudi samo eno ratslino, vendar je bolje, da jih je nekaj več -  tako bomo ves čas imeli dobro, zdravo populacijo – sorto. Gredice za vzgojo solat in za semenitev ne gojimo s hlevskim gnojem. Vzgoja solate za semenenje je najboljša preko sadik, seveda pa je možna tudi direktna setev.
• Krhkolistne glave je treba prerezati, da pomagamo lažje prebiti semenici glavo. Glavo prerežemo v obliki križa.  Semenice po možnosti  pritrdimo na oporo, ni pa nujno. Izolacija med sortami solat ni potrebna ali med različnimi sortami 2-5 metrov. Kaljivost semena je tri leta.
•  Zraven solate naj raste koper, komarček, čebula.
• Semenice poberemo, ko iz cveta nastanejo puhlice. Semenico porežemo, ko je večina cvetov v »puhljicah«. Porežemo celo semenico, damo sušiti v prostor, kjer nimajo dostopa ptice ki rade pokradejo seme, kjer je zračno in suho. Ko se povsem posuše, izmulimo seme in izpihamo. Bolje je hraniti čim bolj očiščeno seme, saj se v plevicah skriva veliko bolezni, več kakor na semenu.
•  Braziljanka, Leda in Ljubljanska ledenka imajo isti izvor, zato so si tako podobne.

 

Sladkorni radič

•  je tujeprašnica
• pustimo zrasti za semenarjenje, ko dozori seme na spodnji polovici rastline (cca 0,5 – 0,8m), je najbolje na tej višini odrezati preostali del rastline  in nato porezati semenico pri tleh. Dosušiti in čistiti seme. Semeniti pustimo le najboljše glave.

 

 BROKOLI, CVETAČA IN ZELJNICE

 

Pridobivanje semen brokolija ni tako zelo enostavno. Potrebno je kar veliko znanja in potrpljenja.

Cvetača pa na našem območju težko semeni, ker običajno ne cveti. Semenici brokolija in cvetače se križata med seboj.Prav tako se med seboj križata zelje in rdeče zelje. Križa se tudi ohrovt z zeljem.

Odbiramo vedno najbolj lepe in trde glave zelja. Glavo  zelje izpulimo s korenino vred in ga zakopljemo v zasipnico ali obesimo z glavo navzdol in prezimimo v kleti. Odlično je tudi prezimljanje v rastlinjaku ali topli gredi, zakoljemo v tla vse do glave, pokrijemo še z slamo, slamarico, debelo plastjo listja…Spomladi ga nasadimo na gredo in pustimo cveteti. Če je potrebno, pomagamo tako, da rahlo prerežemo glavo zelja, da semenica lažje prodre skozi glavo. Če je prezimilo povsem zdravo in suho, lahko glavo tudi obrežemo – pustimo pa stržen cel.

 

 

ČESEN

Česen (letni in zimski) je najboljše nasaditi jeseni (vsaj 6 tednov pred zmrzaljo). Tako se bo pred zimo ukoreninil, spomladi izkoristil kratek dan in mraz za rast korenin  in kasneje listja, v dolgem dnevu pa pričel polniti glavo in dozorel. Spomladanske sorte lahko sadimo pomladi, čim prej, najkasneje pa do konca marca.

Razmnoževanje česna je vegetativno, sadimo stroke. Zato tukaj ne pride do križanja, pride pa lahko do mehanskega mešanja. Pri česnu velja, da sadimo večje stroke, saj dajo ti višji pridelek. Vedno za razmnoževanje izberemo največje čebule. Poznamo sorte česna brez cvetnega stebla in tiste s steblom. Če naredi steblo, ga je dobro odstraniti čim prej, za to pa izberemo suh dan in počakamo, da se rosa posuši. Potem da višji pridelek. Stebla odstranimo, ko zrastejo 20 – 30 cm, izpulimo jih in jih lahko pojemo. Vendar je ta stebla škoda odstranjevati, saj namesto cvetov zrastejo majhne, zračne čebulice, ki so odlične vložene v olje, lahko jih jemo kakor stroke česna, lahko pa jih v jeseni posadimo (posejemo) in spomladi  imamo odlične mlad česen. Če jih pustimo dozoreti pa dobimo semenski česen, vendar ne priporočam tega kot redna praksa, ker je potem ni mogoče odbrati najbolje največje čebule, kar pa je temelj semenarjenja.

Na vrtu kmetije smo videli tudi ruski česen, ki pa je naredil velik, vijoličen kobulj, po vsej verjetnosti bo tudi semenil. Tega lahko potem razmnožujemo tudi s semenom ali s stroki. Najlepše glave gomolja pustimo semeniti. Semenico dobro zavežemo ob oporo, da se ne zlomi. Pazimo, da jo vežemo sproti kakor raste v višino, saj je najbolj občutljivo mesto tik na privezom, zato naj ne bo nad vrvico več kakor 20 cm stebla.

Česen je zrel za puliti ko opazimo, da so stroki izbočeni,  ko jih vidimo izbočene iz čebule ne glede na to, kakšne barve so v tistem trenutku listi.  Po puljenju ga očistimo samo toliko, kolikor zemlja sama odpade, koreninice je bolje porezati takoj. Če imamo dovolj prostora ga sušimo z listi vred in sicer v senci. Če pa ne, lahko liste, tudi če so popolnoma zeleni, porežemo, pustimo cca 5 – 10 cm stebla in posušimo tako. Sprva sušimo v tanki palsti, kasneje lahko damo tudi na kup.

Česen brez cvetnega stebla v Sloveniji dozoreva:

• jesenski konec junija prvi teden julija
• spomladansk drugi, tretji teden julija
• s cvetnim steblom od sredine julija do sredine avgusta

 

 

ČEBULA

Čebulo pridelujemo iz semena, iz sadik ali iz čebulčka. Vsekakor je najprej potrebno seme.

Čebule za skladiščenje je bolje saditi spomladi  (vendar čim bolj zgodaj) bele čebule za mlado čebulo pa jeseni preteklega leta.

Za pridelovanje mlade čebule  priporočam setev semena v sredini avgusta in presajanje, razsajanje v sredini oktobra, kakor sajenje čebulčka. Če se odločite za sajenje čebulčka odberite čebulček: velikega nad 30 mm premera posadite na gost skupaj, ta bo zagotovo zacvetel, zato ga porabite čim bolj zgodaj. Manjšega pa lahko sadite nekoliko bolj narazen, iz njega pa pridelate tudi nekoliko debelejšo čebulo. Za pridelovanje semena je potrebno odbrati manjši čebulček, pustiti čebulo dozoreti, da se listje zmehča, potem pa čebulo dobro posušiti. V jeseni (začetek oktobra) se odbere in posadi najmanj 20, bolje vsaj 30 najlepših, najdebelejših čebul (semenic), dobro ogrne z zemljo, nanje po možnosti že naloži listje ali slamo. Naslednje leto bo zacvetela in dala pridelek.

Čebulo za skladiščenje je smiselno pridelovati iz čebulčka (sadimo čim prej, po možnosti do konca marca) , kdor ima rastlinjak  naj si vzgoji sadike, sejemo januarja, najslabša možnost je direktna setev semena, saj bi bilo potrebno posejati najkasneje do konca marca.

Čebulo populimo, ko poleže 50 % listja ne gre na barvo listja. Čebulo za skladiščenje skladiščimo tako, kot bi skladiščili svojo za prehrano. Spomladi  zavržemo tiste, ki so najprej pognale listje, do konca marca pa odberemo najlepše čebule, jih posadimo na vrt (vsaj 20) in pustimo za seme. Semenice vežemo ob kole.

Čebula je tujeprašnica, se križa tudi s porom in seveda sorte med seboj, najmanjša razdalja med posameznimi sortami da ne pride do križanja je 100, bolje 150 m.

Kobulje s semenom poberemo, ko se prve plodnice odprejo, v njih pa vidimo črno seme. Kobulje odrežemo brez stebla, posušimo do suhega in potem izmezemo seme iz njih. Slamo odstranimo tak, da spiramo z vodo, a zelo na hitro. Težje seme ostane na dnu, voda odnese slamo. Posušimo in shranimo.

 

PTUJSK LUK

Je slovenska sorta čebule, enako tudi Belokranjka ki pa je pri nas  manj znana.

 

POR

Por sejemo in ga nato redčimo. Bolje pa je vzgojiti sadike s koreninsko grudo, saj lahko rastlino globje posadimo in bolje zasidramo. Poznamo sorte, ki prezimijo – te so nizke, čokate, običajno sivo zeleni lsiti, in sorte, ki en prezimijo – visoke ožje lažno steblo, rumeno zeleni listi. Te je težko semenariti.  Najlepše rastline pustimo v cvet za semenenje. Biti jih mora vsaj 15. Semenico dobro privežemo ob oporo, da se ne zlomi. Ko je v kobulu s semeni videti rjave cvetove, pobiramo. Ne dozorijo vsi naenkrat.

 

STROČNICE

So samoprašnice. Za dobro seme moramo ob enem kolu nasaditi samo eno sorto  fižole. Po možnosti sadimo vsaj nekaj metrov stran od laškega ali turškega fižola. Za seme posebej odberemo stroke in sicer prve, druge stroke, najdaljše in najbolj polne semena.

Bob je najbolje saditi v bližini krompirja. Za seme pustimo prve stroke.

Vedno odberemo za semenenje le prve in najlepše stroke. Za seme nabiramo samo sredinske fižolčke v stroku. Tiste ob koncih ne uporabimo za seme.

Nizek fižol za jesenski pridelek stročja nasadimo še v juniju in juliju, vse do sredine avgusta še lahko sejemo nizek stročji fižol, a semena ne bo naredil več.

 

GRAH

• Odberemo prve stroke in si jih označimo. Dozorele stroke oluščimo in odberemo semena iz sredine stroka, stranske ne uporabimo za seme.
• Stročnice po obiranju semena damo v  zamrzovalno skrinjo za 24 ur, da zamrznemo morebitne žužke v bobkih in jih nato dobro osušimo in jih spravimo v papirnate vrečke.

 

 BUČE

• Buče so tujeprašnice.
• Za dobro vzgojo buč je najbolje, da jih sami pomagamo oprašiti. Tako lahko vzgojimo res tisto sorto, ki jo želimo. Med sortami buč mora biti vsaj 150m (idealno 500-1500m).
• Buče in kumarice se ne križajo med seboj. Paziti, če istočasno na vrtu arstejo okarsne in jedilne buče, potem semena ne pobiramo, saj drugo leto iz tega semena lahko zrastejo neužitne buče. So pa še bolj pisane in zanimive kot okrasne.
• Čajota ne spada med buče. Znotraj plodov ima eno seme in to je koščica. Hranimo le najlepši plod v kleti na hladnem, da ne kali prehitro. Spomladi požene kalček. Pri sajenju kalčka ne odrežemo, ampak nasadimo bučo s kalčkom vred.

 

PETERŠILJ IN ZELENA

•  se ne križata med seboj.
• Pri peteršilju odbiramo najlepši koren. Peteršilj prezimi na prostem, korene izkopljemo v oktobru, odberemo ravne, nerazvejane najdaljše in debele korene. Posadimo nazaj a ne na isto mesto v razdalji 40 cm v vrsti in 70 cm med vrstami. Pokrijemo s slamo ali listjem. Posadimo najmanj 30 korenov, da jih bo dovolj preživelo zimo. Najboljše seme dajo prvi in drugi cvetovi, ostali dajo manjše seme, lahko se zgodi, da bo slabše kaljivo. Kobule pobiramo, ko opazimo, da je seme p+spremenilo barvo.
• Sorte peteršilja se križajo med sabo, nima pa divjih sorodnikov.
• Pri zeleni odberemo le lepe gomolje in jih prezimimo v kleti. Za semenico posadimo spomladi vsaj 10 – 15 gomolj na prosto, pobiramo le zrelo seme – ko je rjavo. Porežemo kobule, posušimo, osmukamo in izpihamo.
• Oboje – zelena in peteršilj lahko pustimo prezimiti tudi na prostem, zaščitimo s slamo.

 

KOMARČEK

• sejemo v drugi polovici julija. Lahko vzgojimo gomolje ali/in semena.
• Če želimo vzgojiti gomolje, ga sejemo in potem preredčimo na razdaljo 30 cm. Ko opazimo prvo beljenje stebel, okoli spodnjega dela stebel ogrnemo časopis ali aluminijasto folijo. Lahko tudi osipljemo in pokrijemo s papirjem, da se gomolji debelijo in belijo.
• Spada med kobulnice. Križa se z komarčkom – začimbnico. Za seme pustimo samo tiste rastline , ki so naredile lepe odebeljene gomolje. Ostalim ne pustimo cveteti, kar porežemo nastavka cvetov.

 

KORENČEK

• Kadar ga semenimo, moramo paziti, da ni v bližini divjega korenja, ker se križata med seboj.
• Odbiramo le najlepše, ravne korene, in jih prezimimo v kleti. Spomladi (marec) jih posadimo na prosto za semenjenje.
• Kobul mora dozoreti do semena rjave barve. Nato ga porežemo, osušimo, izmulimo in izpihamo.
• Zelena in korenček se ne križata med  seboj. Potrebno je semeniti vsaj 20 rastlin. kobulje pobiramo sproti, ko dozorevajo, prvi in drugi dajo najkvalitetnejše seme.

 

Kobulnice sejemo na dan za cvet, kadar želimo veliko plodov.

Seme začimbnic – kobulnic  sušimo tako, da odrežemo semenico s kobuli, zavežemo in obesimo semenico s kobuli navzdol. Korenček, peteršilj, pastinak pobiramo sproti, ko posamezni kobulji dozorijo.

Podstavimo prt, da padajo semena nanj.

Če težko ločimo seme od plev, na hitro semena namočimo v vodi. Pri tem semena ostanejo na dnu, pleve pa splava na vrh. Odlijemo vodo s plevi. Odcedimo semena in dobro posušimo.

 

 

KUMARE

 

Odbiramo prve in najlepše plodove in si jih označimo. Pustimo da močno dozorijo, spremenijo barvo v popolnoma rumeno in jih nato poberemo. Izdolbemo semena, jih operemo z vodo, odcedimo, damo posušiti na papir in dobro spravimo v vrečke, da ne plesnijo.

 

 

RDEČA PESA IN BLITVA

 

Se križata med seboj. Na majhnih vrtovih ne moremo semeniti obeh, ker ne moremo omogočiti dovolj velike razdalje med semenicami (200 m) Zato se odločimo za samo eno vrsto semenic – za blitvo ali rdečo peso. Blitva prezimi na vrtu, semenimo vsaj 10 rastlin . Rdečo peso skladiščimo v enakih pogojih, kakor  krompir ali korenček, vsaj 15 – 20 korenov rdeče pese posadimo konec marca in semenimo. Potrebuje oporo.

Vse semenice je smiselno ogrniti z zemljo, da zagotovimo stabilnost.

 

 

Zapisala: Nuša Hamler

Pregledala: Miša Pušenjak

Fotografije: Nuša Hamler