Naši predniki iz davnine so bili z naravo tesno povezani  in so se iz nje tudi učili. Za razliko od živali smo na to danost (nagon), že davno pozabili.  Začeli smo verjeti tistim, ki nam obljubljajo rešitve za vse tegobe tega sveta.

Na predavanju Sanje Lončar smo bili prijazno povabljeni, da znova prebudimo vse svoje čute, da bomo končno lahko slišali, kar poslušamo, videli, kar gledamo in spet občutili, kar zaznamo …

Naša uradna znanost še vedno ne more dojeti, kako rastline zares delujejo in s čim zdravijo. Za razliko od antibiotikov, ki v nas pobijejo vse, tudi tiste dobre stvari, ki so za naše telo pomembne, rastline »počistijo« samo tisto, kar je potrebno in ne pobijejo še tistih  dobrih stvari v nas samih.

Znanost nam danes ponuja odgovore, za katere nima trdnih argumentov, razen izsledkov raziskav, iz česa so rastline sestavljene,  kaj vsebujejo in kaj vse  so sposobne zdraviti. Bistveno vprašanje pa ostaja neodgovorjeno: S čim in kako rastline zdravijo.

Vsi tisti, ki živimo z naravo in smo preko biodinamike z njo povezani, nekoliko drugače dojemamo bistvo narave in vemo, da nam narave ponuja preko rastlin bistveno drugačne odgovore, kot nam jih razlaga uradna znanost.

Naša zdravila, ki nam jih ponuja farmacija, so ponaredki spojin zdravilnih rastlin. Vsi pa vemo, da se po jemanju sinteznih zdravil naše neravnovesje v telesu zopet ponovi, ko jih ne jemljemo več. Zdravljenje z rastlinami pa nam ponuja možnost ozdravitve na daljši rok, tudi ko jih ne uživamo več. Sprejeli smo znanstveno razlago, da rastline zdravijo s snovmi,  katere posamezne rastline pač vsebujejo. Vendar to ni čisto tako. Dejstvo je, da rastline s svojo »inteligenco« delujejo na naše telo kot skupek vsega, kar premorejo in ne glede na to, katere posamezne elemente vsebujejo. Skrivnost, kako lahko zdravijo rastline in zmožnost, kako ta  rezultat  njihovega zdravljenja zaznamo še dolgo po tem, ko jih nehamo uživati, nam odpira nova vprašanja.

Uradna znanost na vsa vprašanja odgovarja z izmerljivimi podatki, ne priznava pa, da je« bistvo očem skrito«.

Učili so nas in žal nas učijo še danes, da so elementi  vseh snovi fiksni in da ne more iz enega elementa nastati nič drugega. Lahko se sicer veže z drugo snovjo, ne more pa nastati nov element.

Dr. Hauschka pa je vzel pod drobnogled zrno žita in ga »seciral« in do potankosti raziskal njegovo vsebnost elementov. Njegove ugotovitve so bile fascinantne. Žitno zrno je »zaprl« v nepredušno epruveto, dodal  točno določeno  količino čiste destilirane vode, zapečatil in tako pustil nekaj dni. Kaj se je zgodilo? Žitno zrno je vzkalilo. Ugotovil je, da se je spremenila teža epruvete, z dejstvom, da vanjo ni  bilo ničesar dodanega. Pričakovali so, da bi se v epruveti lahko pojavila snov – H2O, ker so ga pač dodali. Ko pa so kaljivo zrno »pregledali«, v njem ni bilo več elementov, kot jih je bilo v njem v začetku, pojavili pa so se novi, ki jih v začetku ni bilo. Dr. Hauschka je naredil raziskave na žitu in na podlagi rezultatov dokazal, da vse, kar nas uradna znanost uči, ne drži povsem. Rastline delujejo povsem drugače, kot smo mi sposobni doumeti.

Torej, teorija vsega, kar smo se do sedaj naučili, ne drži več. Pri tem poizkusu z žitom je bilo ugotovljeno, da so na nastali rezultat vplivale konstelacije.  Obstajajo določeni mikroorganizmi,  ki materializirajo iz »niča« nekaj, kar prej ni bilo …

Vse rastline so sestavljene iz osnovnega materiala, ki predstavlja  tri elemente: kisik (O), ogljik (C) in vodik(H). Pa vendar so si po sestavi  in zdravilnih učinkovinah zelo različne med seboj. Čemu razlika? Iz osnovnega materiala so nastale različne povezave, ki so omogočile rastlinam nove kakovosti. S temi novimi povezavami se je zgodil »kvantni preskok«. Vsaka taka nova povezava  ali preskok  pomeni večjo »inteligenco«. Stvari delujejo kot seštevek posameznih povezav,  ki na koncu delujejo kot celota. Zato različne  rastline, na enakem področju, v enaki zemlji, imajo različne lastnosti in različne sestavine. Na primer breza in hrast, ki rasteta na enakem področju in v enaki zemlji, imata zelo različne lastnosti, s katerimi izražata svoj karakter. Breza ponazarja prožnost in ženski princip, hrast pa s svojimi značilnostmi trdnost in moški princip. Dve različni rastlini sta v istih pogojih »izfiltrirali« tisto, kar potrebujeta, da omogočita svoj obstoj in  razvijeta  sebi  lasten značaj. Takih primerov v naravi bi našli še veliko. Tudi oljka spada med rastline, iz katere bi se lahko veliko naučili. Že od nekdaj velja za drevo miru in veliki poglavarji in vladarji so se pogajali pod njenimi krošnjami. Je predstavnica mogočnega drevesa častitljivih let, saj lahko doseže starost tudi do 300 let. Njeni trpežnosti in kljubovanju ne moremo pripisati samo »dobrih  genov«. V njenem sporočilu bi lahko prebrali veliko več – je nositeljica sporočila, da je vedno vsega dovolj za vse, kadar gre za preživetje in da v miru in neprizadetosti lažje rešuješ vse ovire v življenju.

Včasih ljudje podcenjujemo ljudi, ki so se učili  o zdravilnih rastlinah po »signaturnem«  nauku. Signaturni  nauk (signature = podpis) deluje po principu podobnosti (oreh ima obliko možganov, zato zdravi možgane, fižol je podoben ledvicam in je dober za zdravje ledvic…). Z zaužitvijo rastlin, ki so podobne našim organom,  naše telo dobi zapis, kako zgleda , ko je naša energija  v ravnovesju. Ta zapis ni čudežna snov v teh rastlinah, ampak je opomnik našim organom, kako povrnemo vanje naše ravnovesje.

Ljudje danes pristopamo k rastlinam z zelo brezbrižnim odnosom, zato lahko tudi pričakujemo od njih  – brezbrižnost, oziroma nikakršnega zdravilnega efekta. K rastlinam moramo znati pristopiti  ponižno in jih prositi za pomoč. Samo  v tem primeru lahko pričakujemo rezultate za naše zdravje.

Prav to pa so nam že pred davnimi časi hoteli »dopovedati« veliki  mojstri zaznavanja narave in vsega, kar je povezano z njo. Uspeli so prepričati lastni razum, ki jim je dovoljeval možnost, da so začeli stvari okoli sebe spoznavati s srcem.

Ko se enkrat končno  začnemo posvečat rastlinam, imamo možnost, da jih beremo kot odprto knjigo. Vendar moramo znati z njimi izpostaviti tudi pravi odnos, da jih lahko občutimo in doživljamo njihove dragocene zmožnosti, ki nam jih ponujajo.

»Vse, kar  uporabljamo, se razvija in vse, česar ne uporabljamo, peša. Taka so pravila igre v tem svetu«, je zapisala Sanja Lončar v knjigi Ščepec vedenja.

Da bomo lažje prišli v  »stik« z rastlinami, moramo odpreti vse svoje čute in vzpostaviti pristen odnos z njimi. Zgodovina je polna primerov, kako so posamezniki  znali na tak način spoznavati  zdravilne moči narave.

»Rumeni  Cesar« je že pred več kot 2700 leti pred našim štetjem, na sebi preizkusil  na stotine zdravilnih rastlin, da bi pravilno določil, kako delujejo v našem telesu. Zdravila je razdelil na (KTM) »Ruler  Drugs«, oziroma rastline visokega ranga.  Gre za rastline, pri katerih je  prepoznal sposobnost,  da uravnavajo delovanje našega telesa in duha. Te zdravilne rastline delujejo kot vojaki na fronti, ki lahko brez nadzora povzročijo razdejanje in veliko škode. Učinkovine v teh rastlinah so podobne kot sintetični antibiotiki. To so zdravila, ki nikoli ne škodujejo in niso toksična (vrtnica, ingver, črna kumina). Pomenijo nebeško energijo (bazilika). Delujejo po principu humanosti in ljubezni.

»Minister Drugs », predstavljajo zdravila srednjega ranga. Tu gre za celotne »resorje«, ki  jih lahko uredimo, ko odpravimo pomanjkanje določenih hranil ali presežek le teh. Sem spadajo  rastline z zdravilnimi  učinkovinami, ki niso toksične, napačno uporabljene pa lahko škodujejo.

»Asistent Drugs«: Sem spadajo zdravila nižjega ranga. Te rastline za zdravljenje uporabljamo za krajši čas in ob točno določeni diagnozi. Lahko so toksična.

Enako so vsi zdravniki v starih časih natančno opazovali, kako določene zdravilne rastline  delujejo na različne ljudi, pri enakih boleznih, v različnih letnih časih, na različnih krajih itd …

Hildegarde  je že pred 1000 leti  pisala o »milini in prijaznosti » melise in o »živalski energiji » ingverja. S takimi opisi rastlin nam razkriva svoj dar opazovanja rastlin. Obravnava jih kot osebnosti in s tem vzpostavi svoj pristen odnos do njih.

Tudi Paracelzus (1493 – 1541) je pisal o »Arcanumi«, notranji zdravilni moči zdravila. »Arcanum« je ta, ki ima moč. Želel je poudariti, da nihče ne more videti »Arcanuma«, saj gre za nevidno snov. Vidno je le telo zdravila, ki je po svojih močeh 1000 krat šibkejše od Arcanuma samega. Arcanum je ta, ki ima moč, da nas spremeni in obnovi. Če poskušamo prebrati to bolj natančno, vidimo, da je Paracelzus  največjo zdravilno moč rastlin videl v nečem, kar ni materialno. Znan je tudi po tem, da je različne rastline nabiral ob različnih konstelacijah in na različnih rastiščih. S svojimi metodami je bil v takratnem času  mnogim v posmeh, kljub temu pa so mu tudi največji nasprotniki morali priznati, da imajo njegove metode veliko več uspeha od povprečja. Veliko spoznanj, na katerih temeljita antropozofska  medicina in biodinamika, najdemo tudi v zapiskih pri Paracelzusu.

Biodinamika in antropozofska medicina sta edini vedi, ki v današnjem času upoštevata ritme narave, vpliv ozvezdij in planetov na vso stvarstvo.

Prav bi bilo, da rastline nabiramo v pravem času, kar pomeni, da upoštevamo vpliv Lune in ozvezdij in njihove konstelacije. Tako imamo možnost, da z rastlinami »ujamemo« ves možen spekter zdravilnih učinkovin, ki so prisotne v rastlinah. Na naša telo pa vplivajo na najboljši možen način.

Zelo pomembno je, katere medije uporabimo, da iz rastlin dobimo največ zdravilnih učinkovin, ki blagodejno delujejo na naše telo.

Včasih so veliko uporabljali za medij vino(Hildegarde). Vino je ravno dovolj močan medij, s pomočjo katerega so dobili točno toliko zdravilnih snovi, da je bilo uživanje varno in ne v taki koncentraciji, da bi  lahko  telesu škodovala (pelin v vinu je dovolj varen za uživanje, ker se v vinu izloči varna količina in oblika tujona, primerna za uživanje).

Med je čudovit medij za zdravilne pripravke, vendar  ne sme biti onesnažen s pesticidi in antibiotiki.

Tudi maščoba spada med kvalitetne  medije. Maščoba in zdravilne rastline so produkt istega – svetlobe in toplote. Zato se tudi krasno vežejo in dopolnjujejo med seboj. Vse te snovi, vino, med in maščoba, so že po svoji sestavi pravi čudež narave.

Kako prepoznati, katere rastline so za nas primerne? Preprosto. Vključiti moramo vse svoje sposobnosti opazovanja in vključiti vse svoje čute. Ko z rastlino začutite isto valovanje, potem ste našli rastlino zase, ki jo v tem trenutku potrebujete. Kadar ne začutite potrebe po njej pomeni, da je vaše telo ta trenutek ne potrebuje.

Vse več ljudi se želi zdraviti in ohranjati zdravje na naraven način. Vendar nam manjka še kar nekaj drobnih detajljev.  Predvsem se moramo znati umiriti, prisluhniti, kaj naše telo potrebuje in  prepoznati, kaj nam narava in rastline v danem trenutku ponujajo kot  rešitev ali pomoč za naše težave ali potrebe.

Zapis in fotografije: Nuša Hamler