Ajda Koroška je v Dvorcu Bukovje za svoje člane pripravila večer z Nušo Hamler, ki je skupaj z njimi razmišljala o jeseni in o njenih dragocenih darovih.

Majhen košček jeseni je še ostalo. Rahlo nemirni , kot je nemirna jesen, pogledujemo v nebo in preudarjamo, koliko časa nam je še ostalo, da pospravimo še zadnje vrtnine pred pozebo ali jih samo oskrbimo tako, da bodo lažje prezimile na prostem.

September, oktober in november so jesenski meseci, ki razveseljujejo z obilnimi sadovi, ki v tem času srkajo še zadnje sončne žarke. Prav gotovo nam jih narava ne ponuja brez razloga. V rastlinah so skrite vitalne in oblikovalne energije, s pomočjo katerih človek lažje ujame naravni ritem in se ponovno poveže v harmonijo s kozmičnimi in zemeljskimi silami. Zato je še kako pomembno kdaj , kako in kam svoje pridelke hraniti. Da pa bodo služili namenu zdravega prehranjevanja, pa jih je smiselno uživati ob pravem času in čim bolj zdravo pripravljene.

Vsak letni čas nosi svoje sporočilo. In kaj nam sporoča jesen?

V tem času bi prav gotovo videli na  naših vrtovih mlade poganjke jesenske nasaditve česna in čebule. Mladi poganjki vabljivo izstopajo iz temne podlage gredic in so prava paša za lačne ptice. Nekoliko ju bomo zaščitili s kopreno ali prekrili z vejevjem, da zavarujemo mladike. Letošnji pridelek pa smo že davno pospravili. Pozimi nam bosta popestrila jedilnike s svojim značilnim  vonjem in ostrim, pekočim okusom. Ti dve vrtnini prav gotovo ne bi smeli  manjkati v naših kuhinjah, saj sta čebula, kot česen, prava »domača lekarna«.Delujeta sistemsko na naš krvožilni in presnovni sistem ter dihala.

Tudi por lahko prezimi na vrtu, če smo le izbrali pravega – čokatega, nizkega s sivo zelenimi močnimi listi. Lepo ga je treba osipati in pokriti tla z zastirko. Tako oskrbljenega ga lahko vso zimo ob ugodnih razmerah pulimo. Por je priljubljena vrtnina z aromatičnimi žveplenimi snovmi in se dobro ujema z vso zelenjavo. Uživamo presnega ali toplotno obdelanega. Deluje preventivno, zdravilno in blažilno na področju želodca, črevesja in pomaga urejati naš imunski sistem.

Drugo zasaditev nizkega fižola lahko pobiramo do zmrzali, le ponoči ga je potrebno zaradi nizkih temperatur pokrivati. Po koncu pobiranja pa zeleno maso porežemo, položimo na gredico, korenine z dušičnimi mešički pa pustimo v zemlji do pomladi. Fižol je vrtnina, ki vsebuje veliko beljakovin in je krepilna jed. Uživamo zelene stroke ali samo zrna. Zelene izluščene stroke ne zavržemo. Posušimo jih in uporabimo za čaj ali za krepilno juho. Ker je bogat z nukleinskimi kislinami in beljakovinami, pokriva področje celotne telesne presnove.

Buče skladiščimo v toplejšem delu kleti, kjer bodo obstojne vse do pomladi. Načinov priprave je toliko, kolikor je dežel. Uživamo meso in semena. Ker vsebujejo buče veliko karotena, so hrana za naš imunski sistem. Z uživanjem semen pa poskrbimo za naše sečne poti in za zdravo prostato pri moških.

Paradižnik poberemo pred zmrzaljo in ga po potrebi dokončno zorimo; plodove hranimo v zabojčke s slamo ali pa cele rastline s plodovi izpulimo in obesimo v temen kletni prostor. Priporočljiva je sezonska uporaba zrelega paradižnika.  Edini potrebni začini so:sol, olje, čebula in bazilika. Varovalni likopen v paradižniku varuje telesne celice in zaščitne snovi v telesu, biotin pa ščiti kožo, oči, lase in nohte. Nekoč strupena rastlina je na naših tleh postala zaradi drugačnih pogojev užitna. Zato pripisujejo paradižniku neko »dvojnost«, ki prinaša nered v naše telo. Najbolje je, da presodimo sami ali je paradižnik prava hrana za nas.

Peteršilj tudi lahko prezimimo na vrtu. Je super zelišče in super hrana, pravi rekorder v vitaminu C. Vzdržuje kondicijo ledvic in sečnih poti. Prav tako lahko prezimimo na prostem zeleno. V kulinariki uporabljamo zelo aromatične gomolje in liste, ki lahko delno nadomestijo sol. Za naše telo je zelo pomembna vrtnina, saj ima regenerativne sposobnosti. Oba, zeleno in peteršilj lepo očistimo poškodovanih listov, osipljemo in zastremo z zastirko. Čez zimo ob ugodnih razmerah lahko trgamo liste.

Špinača in blitva sta dokaj dobro prezimni vrtnini. Pobiramo liste do zmrzali, pa tudi pozimi ob ugodnih razmerah. Uživamo liste, debela stebelca blitve pa kot belušno zelenjavo. Kuhani nikoli ne pogrevamo. Nekoliko pazljivi moramo biti, ker vsebuje oksalno kislino. Sicer pa je špinača vrtnina z veliko B-kompleksa, vitamina C in E, kalcija in železa. Je zelo zdrava za oči. Blitva pa dobro varuje črevesje in sluznice.

Brokoli pobiramo do zmrzli, čez noč pa ga pokrivamo zaradi možnosti slane. Je pravo »super« živilo in zdravilo proti raku(sulforafan) ter krepi naš imunski sistem.

Zelje smo pobrali, ko so bile glave dovolj trde. Lahko pa izpulimo cele rastline in jih s korenino navzgor obesimo v hladen del kleti. Zelje uživamo sveže, kislo in kuhano. Osnovne začimbe za dobro prebavo zelja so:sol, poper, kumina, lovor, česen in brinove jagode, timijan ter rožmarin. Pozimi ga imejmo čim večkrat na našem jedilniku, saj krepi naš imunski sistem, vzdržuje težo, lajša težave stresa in vsebuje veliko vitamina-C(kislo zelje).

Brstični in kodrolistni ohrovt sta trdno prezimni vrtnini. Vso zimo pobiramo drobne glavice in močno skodrane liste. Najbolj aromatična sta šele po zmrzali. Če nas motita značilen vonj in okus kuhanega ohrovta, poskusimo dodati pri kuhanju čisto malo sladkorja ali mleka. Obe vrsti ohrovta sta za nas  »zdravnika, ki čakata na vrtu«. Krepita naš imunski sistem in sta idealna hrana za ljudi, ki kronično trpijo za slabimi živci, preutrujenostjo ter so brez kondicije in življenjske energije.

Brstični ohrovt

Korenček je nezahtevna vrtnina. Drugi posevek korenčka lahko prezimimo kar na vrtu. Lahko pa ga hranimo v zabojčkih z zemljo ali v prezimnih jamah. Uživamo svežega in toplotno obdelanega, vedno z nekoliko olja. Je prava pilula vitamina A, vzdržuje naš imunski sistem in je izredno dober za naše oči. Ste že videli kdaj zajca z očali?

Pesa, repa , kolerabica in črna redkev – vse te gomoljnice poberemo pred zmrzaljo in jih skladiščimo v kleti v zabojih z zemljo ali v prezimnih jamah nekje na vrtu ali njivi. Gomolji in mladi poganjki so prava popestritev naših zimskih jedilnikov. Pri uživanju morajo biti previdni vsi, ki imajo težave z želodcem in jetri. Črna redkev je zelo zdravilna, saj utrjuje naš imunski sistem in ščiti naše sluznice ter varuje pred prehladi. Naše babice znajo pripraviti dober sirup, ki čaka v izdolbenih gomoljih na vnučke. Tudi gomolje topinamburja  skladiščimo kot ostale korenovke in gomoljnice. Ob ugodnih vremenskih razmerah pa ga lahko tudi izkopavamo na vrtu. Zdravilne gomolje uživamo presne ali kuhane in so zelo zdravilna hrana za sladkorne bolnike.

Kolerabica

Solate (endivija, radiči, motovilec, rukola)lahko ene bolj, druge nekoliko manj uspešno prezimijo na prostem. Veliko je odvisno tudi od tega, kako dolge in mrzle so zime in kako dobro odporne sorte na mraz imamo na našem vrtu. Lahko pa solate primerno skladiščimo v zatišnih kotičkih naših hiš ali pa nekatere silimo v zabojčkih z zemljo v kleti. Priskrbimo si dovolj solate za čez zimo, saj vsebujejo veliko vitamina-C,železa, rudninskih snovi, s katerimi ščitimo in utrjujemo naš imunski sistem.

Na jabolka in grozdje nikakor ne smemo pozabiti, saj sta »naj sadje« jeseni. Jabolka skladiščimo v primerni kleti, nikoli zraven krompirja! Ščitijo naš prebavni in presnovni sistem ter dobro »preščetkajo« naše črevesje. Grozdje pa dodatno čisti in regenerira ter dobro pripravi naše telo na zimo.

Odvečna semen pa lahko uporabimo za pripravo kalčkov,ki so zdravo dopolnilo naši prehrani pozimi.

Če pa želimo tudi v zimskem času uživati v vonjih in aromah svežih dišavnic in zelišč, si moramo še pred koncem jeseni priskrbeti nekaj ličnih lončkov, kamor bomo nasadili ali nasejali  dišavnice. Z njimi bomo polepšali naše kuhinjske pulte in okenske police ter popestrili naše jedi. Potrebno je le malo znanja, časa, kreativnosti in spretnosti .

Najboljša  hrana za nas je tista, ki je pridelana po načelih biodinamike. Da bomo s pomočjo hrane pridobili čim več zdravilnih snovi in si dobro utrdili naše zdravje in počutje, pa lahko upoštevamo načela prehranjevanja po »zodiakalnih znamenjih«.To pomeni, da ob dnevih, ki so ugodni za posamezni del rastline, tudi uživamo te dele rastline. Kadar so dnevi za plod, uživamo plodovno zelenjavo in upoštevamo, da v teh dneh telo dodatno črpa beljakovine. Primerno sladilo je trsni sladkor. V dnevih za korenino uživamo korensko in gomoljno zelenjavo in uporabimo zdrave vrste soli, sladimo pa s sladkorjem sladkorne pese. Ob dnevih, primernih za cvet, uživamo veliko cvetne zelenjave in dodajamo jedem zdrave maščobe, za sladilo pa uporabimo cvetlični med. Dnevi za list so primerni za uživanje listne zelenjave; ne pozabimo na ogljikove hidrate, ki jih v teh dneh telo izdatno črpa, za sladilo pa izberemo javorjev sirup ali pa morda stevijo…

Odločitev za zdravo življenje je naša odločitev. Znati pa moramo poskrbeti, da bomo svoja znanja in  dobro prakso zdravega življenja prenesli na mlajše rodove. To pa ni samo  naša skrb in odločitev, predvsem bi morala biti to naša dolžnost!

November nepreklicno napoveduje konec naše »vrtnarske sezone«, ki se začne in konča  na  koščku zemlje ob našem vrtu, ki velja za biodinamika skoraj za »posvečeno mesto«,  kjer postavimo kompostni kup in ga do konca jeseni tudi prepariramo z dragocenimi kompostnimi preparati.

Zapisala: Nuša Hamler

Fotografije: Nataša Štern in Nuša Hamler