V sredo, 22. januarja, je Društvo Ajda v Dravogradu, v Dvorcu Bukovje, gostilo nadvse zanimivega gospoda, Slavka Turšiča, ki zase pravi, da je po izobrazbi univ. dipl. ing. strojništva, sicer pa kmet po duši, ljubiteljsko pa se ukvarja z biodinamiko, BD sadjarstvom, permakulturo in s  čebelarjenjem . Skozi njegovo predavanje o insektih na našem vrtu smo spoznali, da je prava zakladnica znanja in zelo praktičen raziskovalec tudi na drugih področjih, ki povezujejo človeka z naravo.

Fotografija: Nuša Hamler

Slavko Turšič je član BD sadjarskega društva iz Borovnice. Ima ogromno znanja o biodinamiki, posebej na področju sadjarstva.

Na predavanju o insektih na našem vrtu smo izvedeli veliko zelo zanimivih stvari o »kaktusnjakih«, v katerih so se naselile čebele, o čmrljih v tervolu in kako narediti domovanje (pika) polonicam, ki so lahko brez pik ali pa take z 22 pikami na svojem životcu, pa o muhah trepetavkah, ki »utripajo »s krili tudi takrat, ko ne letijo …

Gospod Slavko Turšič  nam je razložil, da pri nas živi okoli 1000 vrst insektov – koristnih in škodljivih. Koristni insekti  imajo v naravi vlogo opraševanja in so nabiralci medu, škodljivi pa predvsem povzročajo škodo. H koristnim insektom spadajo samotarske čebele, čmrlji, tenčičarice, polonice s pikami in tiste brez, strige, muhe trepetavke. Škodljivi insekti pa delajo škodo in so tudi sovražniki koristnim insektom. To so uši, koloradski in majski hrošči, predvsem ličinke le teh, strune in bramorji. Le nekaj od še mnogih smo pobližje spoznali.

Divje, samotarske čebele so opraševalke cvetlic. Ta vrsta čebelic živi sama zase in ne v skupini. Njihovo samotarsko življenje je dolgo 6 tednov. Vrste teh čebelic ločimo po tem, kje gnezdijo. V času, ko »zemlja zacvete« (maja), si svoja domovanja iščejo pod zemljo, v pesku, mivki ali v votlih rastlinskih ostankih (cevkah). Svoje domovanje si iščejo po meri telesa (premer luknjic do 8 mm). Te čebelice nimajo žela, ne pikajo in niso nevarne za ljudi. Za opraševanje sadnega drevja je zelo pomembna  rogata dišavka (osmia). Čebele samotarke imajo pomembno vlogo pri opraševanju sadnega drevja v naših vrtovih. Nimajo bolezni, kot jih imajo ostale čebele, po številu pa jih ni veliko. Zanje je značilno, da letajo pri temperaturah pod 8°^c. Njihov radij letenja je 100 m od gnezdišča. Ena samotarska čebela velja za 120 ostalih čebel. V svoj vrt jih lahko privabimo tako, da pustimo nekaj mest v vrtu nepokritih, zmanjšamo površine prekrivne folije na vrtu in da imamo na našem vrtu zasajeno avtohtono cvetje, ki cvete od pomladi do jeseni. Na vrtu je dobro imeti tudi vodni vir ali kotanjo z blatom in kupčke plevela, predvsem pa ne smemo uporabljati umetnih škropiv in gnojil. Lahko pa jim namestimo umetna gnezda iz starega panja, lesenih škatel, opek itd … Tako jim nudimo varno življenjsko okolje. Njihov naravni sovražnik so ptice in pršice.

Čmrlji so zelo aktivni opraševalci na našem vrtu. Poznamo tri vrste čmrljev – njivski, zemeljski in spomladanski čmrlji.  Na svetu je 250 vrst, pri nas živi 35 vrst, predvsem v alpskem svetu. Čmrlji ne marajo vročine. Je edina žuželka, ki lahko sama sebe ogreje. V tropskem svetu čmrljev ni. Zelo pomembni so za opraševanje detelje, saj imajo daljši rilček kot čebele, primerni pa so tudi za opraševanje v rastlinjakih, predvsem za paradižnik. Oprašujejo pri temperaturi 4°^c. Čmrlji  pikajo, imajo želo ter zelo močne čeljusti. Gnezdijo v zemlji, na površini travnikov, v lesenih duplinah, v hišnih izolacijah(tervol), pa tudi v škatli za čevlje, če mu jo nastavimo za domovanje. Lahko jim naredimo tudi leseno domovanje iz smrekovega lesa velikosti 20×20 cm, z dvema luknjicama premera 12 mm. Ker so pravi packi in svoje domovanje dokaj onesnažijo, jim ga pripravimo vsako leto na novo (notranjost zabojčka). Njihove naravne potrebe in navade moramo spoštovati, da jih ne zmedemo in tako preženemo iz naših vrtov. Njihova hrana so uši in pršice, dobro pa se počutijo kadar imajo na razpolago cvetoč travnik, gabez, mrtve koprive in cvetove paradižnika . Njihovi naravni sovražniki so mikroorganizmi (glive), voda (ker jih zalije), mravlje, srakoper, odrasla nočna vešča in pa človek s kmetijsko mehanizacijo in s pesticidi.

(Pika)Polonice niso vse pikaste in so koristne žuželke. Pa ne samo zato, ker pravimo, da prinašajo srečo. Pri nas živi 100 vrst polonic in so pravi balzam za naše vrtove. Običajno so rdeče barve, lahko pa so tudi rumene in črne. Vse imajo enako polkrožno obliko telesa s parom kril in tremi pari nog. Med seboj se ločijo po številu pik, so pa tudi take brez pik.  Na vrtu jim lahko naredimo domovanje, ki zgleda kot škatla za poštni nabiralnik z lesenimi režami.

Muho trepetavko spoznamo po tem, da utripa s krili tudi ko ne leti. Človeku ni nevarna, čeprav je podobna osi. Poznamo preko 100 vrst. Velika je približno 1,5 cm. Prehranjuje se z nektarjem in s čebeljim prahom. Živi med ušmi in jih izsesa. Leta od marca do oktobra. Je opraševalka.

Strigalica je žuželka, ki iz enega gnezda v drugo leze ali pa tudi leta. Samec se razlikuje od samice po velikosti. Jedo uši, pršice in njihove ličinke. Čez dan se zarijejo v zemljo, ponoči pa gredo v krošnje dreves. Zanje lahko naredimo domovanja iz lončenih loncev, napolnjenih s senom in jih obesimo na drevo. Tako ostanejo na drevesih in pojedo uši oz. ostale škodljive insekte .

Tenčičarica je muha enodnevnica. Odrasle žuželke se hranijo s pelodom, nektarjem in medeno roso, pojedo pa tudi vso golazen, ki dela škodo na rastlinah. Prezimijo na podstrešju, če jim naredimo hišico za prezimovanje v jeseni, poleti pa se zadržujejo v grmovju. Njihova najljubša hrana so kamilice (uši), rman in koprc.

Če želimo imeti v vrtu in okolici zdravo rast in pestrost insektov, je prav, da si naredimo »hotel za žuželke«, kjer si lahko najdejo svoja domovanja insekti, ki poskrbijo za naravno ravnovesje v naravi. Lahko si ga izdelamo iz kostanjevega lesa (tudi iz odpadnega materiala, iz starega droga za elektriko …). Poskrbimo za streho, da voda ne zamaka in naredimo prekate, kamor naložimo različne materiale: trstiko za čebele, trd naluknjan les za kosmate čebele, tervol za čmrlje, ilovico, opeke, vejice in polena z luknjami za čebele, slamo za pikapolonice in tenčičarice. Vse prekate zavarujemo z mrežo, da zavarujemo gnezda pred plenilci (žolna). Poskrbimo, da hotel za žuželke postavimo na JV lego, kjer ga obsije hitro pomladno sonce in da v bližini raste vrba in leska. Gnezda naj bodo svetle barve, da se sonce odbija. Do sredine julija ne posegamo v gnezda in jih pustimo popolnoma v miru. Na naših vrtovih je dobro imeti rastline, ki cvetijo vijolično, modro in rumeno. Pisanost cvetlic privabi tudi metulje. Travnikov okoli vrta zato ne kosimo preveč pogosto. Za čebelice ni primerna zelena površina travnika. Tak travnik pomeni zanje isto, kot človeku puščava.

Iz zapiskov Slavka Turšiča:

»Če hočeš biti srečen en dan, se napij. Če hočeš biti srečen en teden, se oženi.

Če hočeš biti srečen vse življenje, začni vrtnarit.«  

(Kitajski pregovor)

Zapisala: Nuša Hamler