Kratko, hladno obdobje zime konec januarja 2014 je v večjem delu Slovenije postreglo s presenečenjem. Temperaturna inverzija z negativnimi temperaturami pri tleh in dotok vlažnega zraka v višjih plasteh, ki je iz Sredozemlja prinašal dež, sta na drevju puščala debele obloge ledu. Drevesa tudi do 5cm debele plasti statično niso mogla vzdržati. Veje so se upogibale, veliko se jih je odlomilo ( odčesnilo bi bila prava beseda), veliko dreves pa se je enostavno podrlo. Kaj storiti po tem razdejanju?

Visokodebelna drevesa jablane doživijo povprečno 80 let, hruške tudi preko 100. Ta drevesa so sadile 3 do 4 generacije pred nami. Izvirajo še iz časov monarhije. Takrat so se mladi pari s predporočno pogodbo morali zavezati, da bodo posadili predpisano število dreves, da bodo imeli sami in njihovi potomci kaj za jesti. Sveže sadje, suhi krhlji in jabolčnik so bili pomemben del prehrane na podeželju. In sedaj je narav kruto posegla v ta del dediščine. Na Notranjskem se je podrla večina dreves, nekatere sorte bodo nepovratno izginile iz kmečkih sadovnjakov. Ali nam to da kaj misliti? Ali je nekajdnevno pomanjkanje elektrike samo napoved, ko se bomo lahko spominjali, da to ni še nič v primerjavi s prazno kletjo in shrambo? Situacija kar sama kliče k obnovi sadovnjakov in rešitvi genskega potenciala starih sort. Sanacijo izvajamo ob dnevih za plod in/ali cvet, v času padajočih luninih lokov (glej Setveni priročnik Marije Thun).

Primer I: Mlado drevo se je upognilo pod težo ledu, deblo pa ni zlomljeno.

Po otoplitvi ob deblo zapičimo višji kol in drevo privežemo obenj. Če je debelce pri upogibanju počilo, ga izravnamo in trdno povežemo z vrvico. Nato vse skupaj zamažemo s cepilno smolo ali pasto za sadno drevje. Ob deblo zapičimo višji kol in drevesce privežemo obenj. Poleti prerežemo vrvico, da se bo deblo lahko neovirano debelilo. Kambij je že zacelil rano in posledic ne bo.

Primer II: Drevo je popolnoma upognjeno pod težo, deblo pa se ni zlomilo. Če ga takoj odrežemo, bomo drevo izgubili. Vendar se ga da rešiti. Debla ne bomo mogli izravnati . Krošnjo močno obrežemo in pustimo samo nekaj vejic za vegetacijo. Drevo bo močno pognalo mladike pred upognjenim delom. Z zarezovanjem ta proces še spodbudimo. Čez 2 do 3 leta bomo odrezali upognjeno deblo, nova krošnja pa bo takrat že zarodila. Jablano smo rešili.

Primer III: Tole drevo jo je še poceni odneslo. Izgubilo je samo dve veji, ki sta bila preveč košati in predolgi. Veji sta se razvili iz navpično rastočih vodenih poganjkov, ki jih lastnik ni odstranil. Sanacijo izvedemo tako, da štrclja izrežemo na mestu izraščanja iz veje. Rob veje ob lubju gladko obrežemo z nožem in premažemo s pasto za sadno drevje. Če te nimamo, je dobra vsaka ilovica ali vrtna zemlja, ki jo zmešamo s kompostom. S tem nanesemo na rano koristne mikoorganizme, ki bodo spodbudili rast kambija. Mikroelementi iz ilovice pa bodo sodelovali pri procesu zaraščanja rane z lubjem. Plast naj bo debela, da je ne bo takoj izpral dež. Lahko jo tudi pokrijemo s kosom opeke ali pločevine. Večje rane lahko kar za stalno pokrijemo z aluminijsto pločevino, ki jo privijačimo tako, da je med zaščito in površino zračna špranja.

Primer IV: To drevo je padlo pod težo ledu, popustile so korenine. Preden ga razrežemo, naberemo enoletne mladike in jih shranimo v zamrzovalnik hladilnika. Mogoče je to sorta, ki jo imamo radi in je bilo to zadnje drevo te sorte. če ne znamo cepiti, potem bomo našli nekoga, ki bo za nas vzgojil novo drevo te sorte. Poleg porušenega drevesa posadimo novega. Če je sedaj rasla jablana, posadimo hruško ali drugo sorto.

Les te jablane bomo uporabili za prekajevanje mesa, veje pa za gradnjo nove visoke grede. Tako nam bodo koristile še nekaj let pri vzgoji zelenjave.

Primer V: Tejle mladi jablani je polomilo vrh. Bila je negovana, obrezana in veje upognjene pod kotom 30⁰. Zato so se pod težo ledu samo upognile in zmanjšale obremenitev, niso pa se odlomile. Vrh te možnosti ni imel in se je zlomil.

Zlomljen vrh bomo ravno odrezali z žago, z možem zgladili robove ob lubju in zamazali z ilovico. Nato bo samo poskrbelo za rast novega vrha. Ob takih ujmah se pokaže, zakaj je potrebno mladim drevesom upogibati veje in vzdrževati primerno redko krošnjo.

Takole kambij vsako leto po malem prekriva rano, dokler je popolnoma ne zapre.

Kako obrezovati debelejše veje, da ne bi povzročili še dodatne škode na deblu?

Zarežemo najprej spodaj rez1, nato odrežemo zgoraj rez2. Nato pa z rezom 3 odrežemo štrcelj. Na označenem mestu se bo rana odrezane veje najhitreje ( v nekaj letih) popolnoma zarasla in lubje bo zaprlo dosto vode v notranjost. Taka odprta rana povzroči zamakanje vode v deblo in v desetletju ali dveh bi drevo strohnelo. Z nožem zgladimo robove ob lubju in zamažemo s pasto za sadno drevje.

Če je veja odčesnjena globoko v deblo, samo obrežemo robove in namažemo s pasto.

Izdelava in uporaba paste za sadno drevje: 

• Pasta za sadno drevje izdelamo iz 10 kg kravjeka, 10 kg ilovice, 2,5 kg bazaltne moke, 2,5 kg lesnega pepela, 1 l sirotke, vse (mešamo) – dinamiziramo 1 uro.
• Taka zmes stoji lahko nekaj tednov v pokriti leseni posodi.
• V pasti se razvij kultura koristnih mikroorganizmov, ki jih nanesemo na drevo.
• S pasto gnojimo kambij drevesa tako, da ga s čopičem nanesemo na deblo.

Izdelava in uporaba preparata za škropljenje: 

• Preparat za škropljenje zmešamo iz 1 kg paste za sadno drevje, 0,7 kg preparata po Mariji Thun, 1l mlečne sirotke v 100 l mlačne deževnice in mešamo 20 minut.
• Precedimo in nato poškropimo v krošnjo dreves.
• Preparat je za olesenele rastline najodličnejše gnojilo in obnavlja kambij drevesa, na pomlad pa tudi spodbuja rast drevesa.

Avtor članka: Slavko Turšič, Sadjarsko društvo Borovnica

Avtor naslovne fotografije: Iztok Medja (vir: http://www.iztokmedja.com/ice-age-postojna/)