V letu 2013 sem skupaj z društvom Ajda začela načrtovati vzorčni biodinamični vrt pri Podružnični šoli Sele – Vrhe. Naš zeliščni vrt nam že dve leti v obilici vrača naš trud. Zeliščne čaje pijemo celo leto, ponudimo pa jih občanom skupaj s kremami in dišečimi blazinicami tudi na tradicionalnem bazarju. Hkrati pa nam naš vrt služi tudi kot naravoslovna učilnica.

Ravno zaradi pozitivnih izkušenj, sem se odločila, da je čas za širitev. Vključiti želim še sadovnjak, zelenjavni vrt, nasad malin in okrasni vrt pred šolo na otoku. Ker pa se vzgoja otrok začne že zelo zgodaj, bo seveda svojo gredico dobil tudi vrtec.

Ko smo se septembra vrnili v šolske klopi, nas je pred našo šolo čakalo novo krožišče. S tem so nam omogočili, da učenci varneje izstopajo in vstopajo v kombi in avtobus,  ki je imel prej kar precej težav, da je sploh zapeljal do naše stavbe.

Ob novem temnem asfaltu, pa je kot otoček sredi črnine, sameval še neurejen in prazen otok.

Ker se sama zelo rada ukvarjam z zasaditvami, smo se dogovorili, da otoček uredimo skupaj z učenci. Najprej smo na sredino  zasadili omoriko, ki bo namenjena tudi novoletnemu krašenju.

V petek, 4.10. je bil lep hladen jesenski dan. Najprej smo z otroki zarisali in zakoličili gredice. Obstoječo zemljo smo na teh mestih izkopali in navozili kompost iz našega kompostnika, ki ga imamo pri vrtu. Dodali smo vrtno zemljo in začeli s polaganjem folije. Pri tem nam je malo nagajal močan veter , ki smo ga s skupnimi močmi uspeli ukrotiti. Ravno takrat je pripeljal kamion s peskom. Takrat so zapele lopate v otroških rokah, ki so hitele nalagati pesek v vedra in v samokolnico. Bil je pravi užitek opazovati otroke, s kakšnim zanosom so to počeli. Pa naj še kdo reče, da današnji otroci ne znajo več delati !

Ko je bil otok prekrit z belino peska, so naš čakale še gredice. Pri tem so se izkazale deklice, saj so fantje po napornem fizičnem delu že malo omagali. Zasadili smo trajnice, ki nas bodo s svojim cvetjem razveseljevale skozi vse letne čase.

Ob robu večjih gredic smo postavili še skale, ki so dodale piko na i.

Ker je vreme v letošnji pomladi zelo lepo, smo se najprej lotili sadovnjaka, da zapolnimo vrzel pred šolo. Pri načrtu mi je pomagal gospod Miha Kanop, član društva Ajda, ki je poskrbel tudi za ustrezne sadike sadnega drevja in grmičevja. Ker vsaka sadika bolje raste, če je pognojena, je za biološko gnojilo poskrbel gospod Krajnc.

Sledil je izkop jam za sadike, pri čemer nam je pomagal gospod Vinšek  s kopačem, saj je bila zemlja zelo trda in bi z rokami to dosti težje storili.

Naslednji dan je bil po biodinamičnem koledarju ugoden dan za saditev drevja. Učenci in učitelji smo skupaj poprijeli za lopate in grablje in do konca pouka uspešno posadili vse sadike in grmovnice. Na sredini sadovnjaka smo uredili prostor za počivanje oziroma za drugo naravoslovno učilnico, pri kateri bomo lahko opazovali nastajanje plodov od cveta do ploda in seveda vse živali, ki k temu pripomorejo.

Ob koncu bi se rada zahvali vsem, ki so prispevali svoj delež, da lahko uresničujem svoje sanje. Pri tem ima seveda svoj del tudi gospod Miha Ločičnik.

Pogledi pa so že uprti v prihodnost, saj nas čaka še ogromno dela.

Avtor besedila in fotografij: Prof. Marjeta Vinšek