Januarja 2014 smo na naši spletni strani objavili članek pod naslovom Čudežni svetlobni koren, katerega  avtor je član Ajde Koroške, Miha Ločičnik. V mesecu marcu pa je bila  pod njegovim vodstvom uspešno izvedena delavnica o pridelavi svetlobnega korena. Razdeljenih je bilo precej bubil. Ob koncu delavnice pa sta Tončka in Miha Ločičnik razdelila med udeležence tudi korenino svetlobe, Yam D2 s piro, za peko kruha.

Svetlobni koren ali lichtwurzel

Domovina svetlobnega korena je Kitajska. V Evropo naj bi jo po ustnem izročilu  prinesel Rudolf Steiner. Ta naj bi bil mnenja, da je to rastlina, ki bi jo zaradi svojega učinka in uporabe lahko uvrstili na seznam rastlin, ki so energijsko na višji ravni (ima sposobnost shranjevanja svetlobnih etrov). To pomeni, da nas uživanje te rastline ne le nasiti, vendar tudi energijsko napolni (kar je tudi prvotni smisel uživanja hrane).Gomolj se lahko uživa svež, surov, nariban kot dodatek zelenim solatam ali v enolončnicah, lahko se doda tudi kruhu. Uporablja se tudi posušen. Svetlobni koren lahko uživajo tudi športniki. Oče Jamajškega šprinterja Usaina Bolta je povedal, da je koren pripomogel k sinovem uspehu v atletiki. Tradicionalno in zgodovinsko ozadje uporabe svetlobnega korena je v tradicionalni kitajski medicini (TKM).

Zdravilni učinki svetlobnega korena:

Svetlobni koren je zelo posebna rastlina, ki je bila v zadnjih letih dobro proučevana in ima znanstveno potrjeno več učinkov. Uživanje korena:

• vzpodbuja imunomodulacijo, krepi imunski sistem, ima močno protivnetno delovanje,
• varuje pred tumorji, pomaga proti osteoporozi, pri znižanju krvnega sladkorja in holesterola,
• ima visok potencial antioksidantov,
• vpliva na izboljšanje nekaterih presnovnih motenj, kot sta hiperglikemija in debelost,
• spodbuja črevesno funkcijo in lipidni metabolizem.

Seznam lastnosti in uporaba priporočil je dolg:

• svetlobni koren na splošno velja za dober stimulant, natančneje za vranico, želodec, pljuča in ledvice,
• zelo stimulira Qi – energijo (življenjsko energijo in yin energijo, ko se pojavijo znaki za slabo energijo Qi, kot so utrujenost, slabo dihanje, sramežljivost, slab ton glasu, odpor, spontano potenje, bleda polt in šibek pulz,
• dviga duha in razsvetliti razum, spodbuja dolgoživost, pospešuje prekrvavitev in ohranja odprte kanale za pretok energij in vzbuja tek.

Kako pridelamo svetlobni koren:

Vse se začne pri semenu oziroma v tem primeru vegetativnem razmnoževalnem materialu. To so zračni gomoljčki (bubile) ali pa enoletni gomolji. Gomoljčke, ki jih naberemo, skrbno shranimo v temen, vlažen, a vseeno zračen prostor v glineno posodo, ki jo pokrijemo s ploščico. Miši in podgane jih imajo namreč zelo rade.

Nekje proti koncu meseca marca jih lahko prinesemo iz zimske shrambe in jih posadimo v šotne lončke – ne prenašajo namreč presajanja. Ti lončki morajo biti tudi dovolj globoki oz. visoki. Napolnimo jih z dobro preperelim kompostom in bubile posadimo na globino okoli 3-4 cm. Nato jih postavimo na mesto, kjer ni nevarnosti zmrzali in jih skrbno negujemo/zalivamo – ne preveč in ne premalo. Če po enem mesecu še nič ni pokukalo iz prsti, še ni razloga za preplah – bubile imajo namreč zelo dolgo dormanco in včasih lahko do prvega lista mine več kot en mesec. Ko ima mlada rastlinica izoblikovane 3-4 prave liste in zunaj ni več nevarnosti zmrzali (ponavadi začetek meseca maja), jo lahko presadimo na stalno mesto.

Svetlobni koren lahko gojimo na več načinov:

•  lahko uporabimo plastični sod 100 – 120 cm in s preluknjanim dnom,
•  lahko pripravimo zaboj v velikost 100 – 120 cm v višino, 30 cm širine in dolžine glede na količino bubil ali korenin. Tri stene naj bodo fiksne in na sprednji strani omogočimo, da cca 50 cm od zgoraj navzdol lahko odstranimo deske,
•  lahko izkopljemo v zemljo jamo v velikosti 100 – 120 cm in 30 cm širine,
•  lahko pa samo za eno leto uporabimo zaboj 50 – 60 cm višine in premera 40 – 50 cm in s tem pridelamo korenine, ne pa še gomolje.

V prvih treh primerih jih napolnimo s kremenčevo moko ali peskom 80 – 90 cm in napolnimo z dobro vrtno zemljo s kompostom cca 20 – 30 cm.

Odločimo se, da vsako leto pustimo v zemlji enega ali dva gomolja, da bomo imeli matično rastlino, ki bo nam dajala večje in bolj kvalitetne bubile. V tako pripravljeni zaboj skrbno posadimo mlade rastlinice ali pa lanskoletne gomolje na razdaljo okoli 15 cm, lahko v dve ali tri vrste.

Dobro je tudi, da jim že na začetku postavimo oporo za vzpenjanje. To so lahko bambusove palice, ki jih zapičimo v zaboj (pri tem pazimo, da ne poškodujemo gomoljev ali korenin), ali pa na zaboje privijačena opora iz lat, na katere lahko zavežemo vrvice ali pa mrežo za vzpenjanje. Ta opora naj bo visoka do 2 m. Bubile ali korenine posadimo na dan za korenino, v času padajočih luninih lokov in predlagam za leto 2014: 5.4., 13.4.,14.4. in 16.4.,2.5, 11.5.,12.5. in 13.5. Korenine in gomolje pa izkopljemo na dan za korenino, v času dvigajočih luninih lokov: 11.10., 12.10., 30.10. in 31.10., 8.11. in 9.11..

Ko smo tako dobro pripravili pogoje za rast te čudovite rastline, nastopi čas za nego in predvsem opazovanje. Vsakih nekaj dni jo zalijemo in pri tem opazujmo, kako raznolike oblike rasti vidimo na eni sami rastlini. Nekje se pojavita dva nasproti rastoča lista, nekje samo eden, ponekod pa celo trije. Ko iz večletnega gomolja začno gnati prvi poganjki, v enem tednu zrastejo do višine skoraj enega metra. Do višine dveh metrov skoraj ne poženejo nobenega lista, samo rastejo v višino. Ko se pa rast malo umiri, se zdi, kot da rastlina zajame sapo, požene na stotine listov in z njihovo pomočjo začne nadaljnjo rast.

Vsekakor ne smemo pozabiti škropiti z gnojem iz roga (vsaj 2x) in pa s kremenom iz roga (2-4x) – rastlina in predvsem njena kakovost nam bo za to zelo hvaležna.

Nekje proti koncu meseca oktobra nastopi čas za pobiranje bubil in korenin in drugo leto tudi gomoljev. V kolikor bomo imeli kvalitetno zemljo s kremenčevim peskom, lahko že prvo leto pridelamo gomolje. Ko poberemo bubile, odrežemo rastlino cca 5 cm nad zemljo, jo razrežemo in damo na kompost. Potem pa odstranimo zemljo in pridemo do korenin, drugo leto pa tudi do gomoljev, ki se razrastejo v kremenčevem pesku.

Pri rokovanju z gomolji moramo biti pazljivi ker so izjemno krhki in se ob prevelikem pritisku kaj hitro zlomijo. Ko so nekaj ur na zraku, postanejo malo bolj trdi in manj občutljivi, zato je tudi nadaljnje rokovanje z njimi lažje. Gomolje nato predelamo ali pa shranimo v zabojčke, ki jih napolnimo z mivko.

Avtor prispevka in fotografij: Miha Ločičnik