Ker želimo zase in za rodove za nami le najboljše, se je znotraj društva  izoblikovala skupina, katere cilj je vzpodbuditi željo in veselje do semenarjenja. Mentorica  skupine je gospa Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo in okrasne rastline. Z njeno pomočjo smo korak bližje do prebujanja zavesti, kako pomembno je pridelati čim več lastnih semen in ohranjati  pestrost  kulturnih rastlin. Pridobiti čim več znanja s področja semenarjenja, ohranjati avtohtone sorte in privzgojiti ljubezen in željo do ohranjanja semen, so naš daljnoročni cilj. Biti samooskrbni s semeni pomeni biti neodvisni od tistih, ki nam danes ponujajo druge reštive – hibridna in gensko spremenjena semena. Ker želimo zase in za rodove za nami le najboljše, smo se pripravljeni pridno učiti  in z veliko željo po čim več znanja utrjujemo naše izobraževanje na mesečnih delavnicah. V mesecu juniju smo izvedli delavnico pri naši članici, kjer smo spomladi posadili nekaj semenic.

 

Da bi bila vzgoja in oskrba semenic čim kvalitetnejša, semena pa zdrava in dobro kaljiva, moramo dobro poznati vse dejavnike, ki na to vplivajo. Svoje znanje zato utrjujemo tudi na področju kakovosti zemlje in predvsem  na opazovanju in spoznavanju narave, prepoznavanju bolezni rastlin in škodljivcev.  Širše znanje pomeni tudi lažje prepoznavanje težav pri vzgoji semen in pravo rešitev zanje.

 

Osnovno vodilo pri našem delu pa je vsekakor prepričanje biodinamikov, da le iz semena, pridelana na biodinamičen način, zraste najkakovostnejša rastlina za prehranjevanje zdravega telesa in duha. V tem času je na naših vrtovih že kar nekaj semenic, za katere moramo znati poskrbeti, da bo žetev semen obilna. Kar nekaj koristnih napotkov smo dobili tudi na naši junijski delavnici:

 

ČRNA REDKEV

Redkev dobro raste, je zdrava in lepa. Do zrelosti semen manjka približno en mesec.

 

 

BRSTIČNI OHROVT

Semenice so tik pred zrelostjo.  Ker vsa semena ne bodo naenkrat zrela, se bodo veje porezale postopoma, ko stročki spremenijo barvo iz zelene na rumeno- rjavo. So pa rastlino napadle uši, videli pa smo tudi parazitirano  uš (prisotnost osice najezdnice, ki zaleže jajčeca v uši in jih s tem uničuje)  in opazili smo ličinke pikapolonic. To pomeni, da so v naravi tudi pomočniki. Žal jih je nekoliko premalo, da bi tako močan napad ustavili sami.

Brstični ohrovt se mora zaščititi pred propadom semena, zato semenice poškropimo s škropivi iz zdravilnih rastlin:

• za dvig odpornosti pri rastlini in proti ušem: kopriva (namakamo) in pelin(čaj). Škropimo v dvodnevnih presledkih vsaj 3 x . Proti zajedeni uši pomaga čaj iz pelina in pa namok iz rabarbare in koprive. Lahko poskusimo tudi  z vratičem (namok).
• Na splošno se priporoča semenice zaščitit pred boleznimi, škodljivci in zoper plesen tako, da jih 1 x na teden  tretiramo zvečer, po sončnem zahodu, s preslico (sploh kadar je dovolj vlage, ki ji sledijo visoke temperature). V ta namen lahko uporabimo tudi pripravek  iz  rmana, bezga, česna, šetraja, tudi listov in delov čebulnic.

 

 

PETERŠILJ

Peteršilj, ki je presajen spomladi za semenitev, v rasti nekoliko zaostaja. Sicer pa je zdrav. Do zrelosti semen bo potrebno če več kot en mesec. Nekoliko lepši in bolj bujne rasti pa je peteršilj, ki je ostal na mestu, kjer je prezimil. Vendar do zrelosti semen še manjka kakšen mesec. Vedno je tako, če korene presadimo, potem so rastline  manjše in je tudi semena manj. Res pa je, da edino na takšen način lahko odberemo samo lepe, razvite korene, s tem pa vedno vršimo pozitivno selekcijo – odbiro in poskrbimo, da je kvaliteta naše sorte vedno boljša, ne pa slabša.

 

 

 

 

ŠPARGLJI

Šparglji se ne režejo več in stebla so razvila lepe zelene liste. Na vejah med listi smo opazili škodljivca, špargljevko ali imenovano tudi Criocero (je škodljivec, podoben pikapolonici, le da je podolgovat). Rastlino zaščitimo tako, da napadeno vejico odrežemo. Odrasle žuželke polovimo, nanje deluje pripravek iz rabarbare  ali Neem azal.

Sicer pa vej ne odrezujemo do jeseni. V jeseni, ko porumenijo,  pa veje porežemo in z njimi pokrijemo tla, kjer rastejo.

 

 

 

RADIČ ZA SILJENJE

dobro raste in semenice so videti zdrave, semena pa lepo zorijo. Dobro je semenice privezati ob oporo. Ko pričenja seme zoreti,  lahko sproti režemo vejice, kjer je seme zrelo ali pa semenico v neki višini preprosto odrežemo in pustimo seme pozoriti, lahko pa jo celo odrežemo in posušimo tako.

 

 

 

PARADIŽNIK

je videti zdrav, zelenje ima lepo zeleno bravo in v večini že cveti. Za seme se bodo odbirali plodovi druge in tretje etaže. Za odpornost ga lahko škropimo s čajem iz rmana, za dobro zorenje plodov zalivamo s cvetovi baldrijana, tla pa zastiramo s praprotjo ali z listi gabeza. Če tega zmanjka lahko tam, kjer ni težav s polži, tla zastremo tudi s pokošeno travo.

 

 

 

RUSKI ČESEN

lepo raste ob opori. Glavice s semeni so videti zdrave in lepo zorijo. Ko vidimo v glavici s semeni ”črne pikice” (zrelo seme), glavice porežemo.

Na listih so vidne pikice, najbrž so nastale zaradi poškodbe od toče. Vidi se tudi na listih tu in tam rja (pikice ki jih prekriva rjav “pojštrček”).

 

 

 

POR

Lepo raste in ima zdrave glavice. Ga je pa potrebno lepo privezati, da se stebla ne zlomijo v vetru.

Zaščita pred porovo zavrtalko: vmesno posejemo korenje, koper, korenček ali janež. Dobro je tudi zastiranje ali pokrivanje rastlin. Vsakih 10 dni lahko tretiramo s pripravkom iz rabarbare.. Predvsem je to pomembno sredi avgusta do septembra, ko je nevarnost naleta muhe.

 

 

 

RUKOLA

je ugodna za semenenje, ker se ne križa z zelenjadnicami, katere semenijo v bližini.

 

 

 

RDEČA PESA 

Semenice lepo napredujejo in so videti zdrave. Do polne zrelosti semen je potrebno še več kot en mesec. Nato semenice porežemo.

 

 

PTUJSKI LUK

Semenice so zdrave in čvrste. Potrebna je dobra opora, da se stebla ne prelomijo.

 

 

 

BELA REPA

Semenice slabo napredujejo, večina jih je propadla. Nekatera so že porezana in se do konca sušijo zvezana v šopih. Ugotavljamo, da so bili gomolji slabi (brez korenin) in sajeni dober mesec prepozno. Temu prepisujemo tudi slabo rast semenic.

 

 

 

NEKAJ NASVETOV:

• ZASTIRKE: praprot, listi gabeza, pokošena trava, okruški, slama.
• UPORABA PEPELA IN SAJ: najbolje oboje sipljemo kot preventivno proti ušem. Ni toliko učinkovito za zatiranje. Vedno sipljemo po vlažnih rastlinah, da se prah lažje prime na liste in da oddaja vonj, le ta moti škodljivce.
• STENICE, HROŠČE IN LIČINKE: z rastlin pobiramo in stisnemo med prsti.
• UŠI: uničujemo s čaji iz pelina, namoki iz vratiča ali listov rabarbare in podobnimi pripravki ob večerih, večkrat zapored. Po dežju pa tretiranje ponovimo.
• SEMENICE: ki rabijo oporo, jih privežemo ob količke, da jih veter ne polomi. Pazimo, da semena pravi čas porežemo, da se semena ne osipljejo na tla. Kadar semenice porežemo, jih v šopih povežemo, obesimo ali položimo na mrežo. Vedno podlagamo rjuho, kamor semena padajo iz semenic. Semenice, ko ne dozorijo naenkrat, porežemo in v šopih na zraku posušimo do konca.
• ŠPINAČO rade  napadajo uši. Veliko  odpornejša je špinača, sejana v jeseni (konec avgusta).
• ČESEN pulimo, ko se na glavicah vidijo izbokline stročkov in olup (kožica )na gomoljčku še ne poka. Ni vedno tako, da je v tem času vrat česna med tlemi in listi nekoliko omehčan (to pa velja pri čebuli). Takoj po puljenju česen očistimo koreninic, glavice pa samo osušimo in jih ne temeljito očistimo.
• RASTLINJAK v poletnih mesecih v dolgih vročinskih valih pred vročino zasenčimo z zaščitnimi mrežami.

 

 

 

Zapis iz delavnice za semenarjenje: Nuša Hamler

Fotografije: Janja Nabernik in Nuša Hamler