KOPRIVA (Urtica dioica) ima mnoge dobre lastnosti. Čeprav jo je rimski pesnik in naravoslovec Plinij (l. 79) označil za najbolj osovraženo izmed vseh rastlin, je ob istem času vendarle uživala velik ugled. Grški ljudski modrec Fanias  je napisal o njej celo knjigo, v kateri opisuje njene neizmerne zdravilne lastnosti za naravo in ljudi. Rimski pesnik Katul (l. 57) je spesnil pravo hvalnico na čast koprivi, ker so z njeno pomočjo ozdravili marsikatero hudo bolezen v tistem času.  V starogermanski mitologiji je bila kopriva simbol boga strele. Po novejši ljudski razlagi pomeni to, da strela pozna koprivo tako dobro kakor človeka in se varuje tega, da bi treščila v šop kopriv.

Koprivi so zmeraj pripisovali največjo zdravilno moč in so si prizadevali povzdignit njen ugled. Staronemški botanik Otto Brunfels je v koprivi občudoval božjo moč. Albrecht Dürer (1471–1528), eden največjih nemških slikarjev je tako upodobil  cenjeno zdravilno moč koprive, da je narisal, kako jo angel nese k nebeškemu tronu. Najprimernejšo slavo pa je zapel koprivi znani ljudski zdravnik in pesnik dr.Heinrich Hoffmann (1809 – 1894), ko povzdiguje njeno zdravilno moč v verzih: “… kopriva, ti nespoznana zel, tebe moram hvaliti …tvoja krasna zelenina je v najlepši obliki ustvarjena iz železa, … samih dragocenih vrednot, ki kalijo iz matere zemlje …”

Njene učinkovine  so za zdravje ljudi nepogrešljive. “ Človeku bi pravzaprav morala rasti okrog srca, saj je resnično zunaj v naravi v svojem čudovitem notranjem delovanju, svoji notranji organizaciji pravzaprav podobna tistemu, kar je v človeškem organizmu srce”, opiše koprivo in njeno delovanje Rudolf Steiner v Kmetijskem tečaju (l. 1924).

Obstoj koprive je pomemben tudi za vso okolje in poskrbeti bi morali , da bi je bilo v obilju, ne pa , da bi jo zatirali kot nadležno rastlino. Za koprivo Rudolf Steiner pravi: “… da je resnično največja dobrotnica rastlinske rasti in to komajda lahko nadomstimo s katerokoli drugo rastlino. V sebi nosi tisto kar duhovnost povsod ureja in predela – žveplo. Razen tega ima  kopriva še neke vrste sevanja železa, ki je za tok narave skoraj tako ugoden, kot naše lastno sevanje železa v krvi”.

Koprivo priporoča tudi za izboljšanje gnoja (komposta).  To naredimo tako,  razlaga Rudolf Steiner, da jo “preprosto zakopljemo v zemljo. Tako jo pustimo preko zime in preko poletja, potem jo imamo v snovnosti z neznanskim učinkom”. Torej, iz koprive se izdeluje kompostni pripravek ali preparat, ki se dodaja biološko-dinamičnemu kompostu:

KOPRIVOV PREPARAT (preparat 504), je med preparati predstavnik Sonca in v zemlji ureja procese železa. Podpira delovanje preparatov iz rmana in kamilice. Gnoju daje sposobnost, da s snovmi in silami dobro gospodari in se prilagodi vsakokratni kulturi.

Preparat izdelujemo iz cele zeli pekoče koprive (Urtica dioica). Celo rastlino pred semenenjem porežemo  v juniju, zjutraj, na dan za cvet. Čez dan jo pustimo oveneti.  Popoldan rastline narežemo na manjše dele in z njimi napolnimo glinen lonec ali jutasto vrečo. Tako zori  zakopan v zemlji eno leto (od junija do junija) in s tem doživi vse kvalitete, ki jih Sonce  na svoji letni poti pred zodiakom posreduje na Zemljo.

Jamo, kamor zakopljemo pripravljene koprive pripravimo tako, da na dno in okoli  s koprivo napolnjenega lonca (ali lesene gajbice z jutasto vrečo), nasujemo šoto, lonec ali gajbico pa tesno pokrijemo z lesenim ali glinenim pokrovom. Na vrhu pokrova posujemo s plastjo šote, nato pa jamo zasujemo z zemljo in označimo s štirimi količki, ki gledajo iz zemlje.

Po enem letu preparirane koprive izkopljemo, pregledamo, očistimo in po potrebi osušimo. Prazna jama je takoj spet pripravljena za nove koprive. Posušene koprive spravimo v primerne glinene ali steklene posode. Preparat hranimo v zaboju s šoto, kot vse ostale čvrste kompostne preparate.

Preparat iz koprive uporabimo za prepariranje kompostnega kupa  ali gnojnice in izdelovanje preparata iz kravjeka po Mariji Thun, oz. bezgove jame. Primeren je tudi za kopel ječmenovega semena.

Kadar kompostnik prepariramo, vlagamo koprivov preparat  v sredino in sicer petkratno količino glede na ostale preparate.

Koprivo lahko uporabimo tudi kot naravno sredstvo v boju proti škodljivcem ali za pospeševanje rasti. Pri uporabi moramo upoštevati, da določenih postopkov s koprivo ne opravljamo več kot trikrat. Pri večkratni uporabi koprive lahko namreč pride do zmanjšanja kaljivosti ali slabih skladiščnih sposobnosti rastlin, ki smo jih poškropili. To se lahko zgodi tudi v primeru, kadar iz kopriv pripravljeno gnojevko uporabimo v premočni koncentraciji, kot je priporočeno.

PRIPRAVKI IZ KOPRIV:

Priprava čaja

Nabiramo celo zel ali samo liste.

Pest kopriv damo v 2 l mrzle vode in pustimo da vre 10 minut. Ko se ohladi, dolijemo še 8 l vode in dinamiziramo 10 – 15 minut.

S tem čajem škropimo v zgodnji vegetaciji (ko so padajoči lunini loki) po listih (krompir, žita, vrtove, travnike, sadno drevje).

Škropimo na dan za list, zjutraj.

24- urni izvleček iz kopriv

Narežemo 1 kg svežih kopriv (nadzemni del) pred semenenjem. Narežemo jih v posodo iz lesa, keramike ali emajlirano posodo. Prelijemo z 10 l mrzle vode. Tako pripravljeno koprivo namakamo 24 ur in nato precedimo.  S tem pripravkom uspešno preprečujemo napade ličink in gosenic, če ga v nekaj urah 3x drobno razpršimo po napadenih rastlinah.

Koprivova gnojevka za pospeševanje rasti

1 kg svežih kopriv (nadzmni del) pred semenenjem prelijemo v posodi iz lesa, keramike ali emajlirani posodi z 10 l mrzle vode. Vse skupaj naj stoji, dokler listi ne razpadejo.

Gnojevka iz kopriv močno spodbuja rast rastlin. Uporabiti pa smemo le razredčeno. Kadar jo škropimo po zemlji, jo razredčimo tako, da na 1 l gnojevke dodamo 9 l vode. Za zalivanje razredčimo gnojevko tako, da na 1 l gnojevke dodamo 40 l vode.

Kadar se pojavijo na rastlinah uši, lahko škropimo s koprivovo gnojevko. Prizadete rastline škropimo zgodaj zjutraj ali proti večeru, potem pa jih zalijemo. Za dobro učinkovitost to ponovimo tri večere zapored.

Lahko pa koprivovo gnojevko razredčimo tako, da na ¼ l gnojevke dodamo 10 l vode in s tem zalivamo paradižnik, kumare, špinačo ali zelje. V času vegetacije lahko to ponovimo 3x.

Za pripravo škropiva pa ½ l koprivove gnojevke razredčimo z 10 l vode in to 15 minut mešamo. Tako pripravljeno škropivo čimbolj drobno razpršimo po krompirju, prija pa tudi jagodam po obiranju.

Zbrala in zapisala: Nuša Hamler
Fotografije: Nuša Hamler