Vsi smo v svojem življenju sigurno že večkrat vzkliknili: »To je raj na Zemlji!« Kaj pa si predstavljamo pod besedo raj? Verjetno to, da se lepo počutimo, da nam je lepo, da nam je okolica všeč. Mislimo torej le o sebi, svojih občutkih.

Ampak raj na Zemlji bi moral biti raj za vsa živa bitja, ne le za nas ljudi.  Zakaj se mi ljudje tako radi izdvajamo iz živega sveta, ki ga poznamo na Zemlji? Zakaj hočemo biti več, kot ostala živa bitja? Zakaj pozabljamo, da  smo si vsi v sorodu, pa če nam je to všeč ali ne? Zakaj smo  živali, ki jih vzrejamo za prehrano, spremenili v sužnje,  ki preživljajo dolge dneve svojega življenja na strogo odmerjenih prostorih, ki jim ne omogoči potrebnega gibanja? Zakaj jim dodajamo hormone, da bi še hitreje rastli, da bi jih čim prej privedli do zakola?

Zakaj onesnažujemo našo mater Zemljo s pesticidi in umetnimi gnojili, kot da nam je vseeno, kakšno Zemljo bomo zapustili zanamcem? Se ne zavedamo, da si s takšnim kmetovanjem žagamo vejo, na kateri sedimo?

Odgovor je preprost: DENAR! Vse to delamo zaradi denarja. Želimo čim več denarja in to čim prej!

Kaj pa bo potem, ko bomo dosegli točko, ko vsi pesticidi in vsa umetna gnojila ne bodo več pomagala? Bomo takrat jedli denar?

Biodonamično društvo Ajda Koroška je pripravilo v juniju izlet v DEŽELO MIRU (Land des Friedens) v Nemčijo, v kraj Marktheidenfeld, kjer smo na lastne oči videli in doživeli raj na Zemlji. Dokaz, da je možno ustvariti deželo, kjer v sožitju živijo ljudje, živali ter narava.

Kako jim je uspelo?

Gospa Gabriele, ki živi v bližini tega kraja, že več kot 35 let sprejema Besedo resnice in pred 12 leti je sprejela sporočilo, da naj zgradi Deželo miru. Ustanovila je Mednarodni Gabrielin sklad (www.Internationale-Gabriele-Stiftung.de), ki počasi nakupuje zemljišča, ki jih urejajo tako, da se spoštuje potrebe vseh prebivalcev področja in narave. Zaenkrat imajo 500 ha zemljišč, a jih še vedno sproti dokupujejo z namenom, da bi čim več vrstam živali uredili življenjsko okolje, kot ga potrebujejo.  Za vsako vrsto živali so pripravili pogoje, torej  življenjski prostor, kot ga potrebuje, tako imenovane biotope. Če imajo živali možnost, da brez problema pridejo iz enega življenjskega prostora v drugega, govorimo o povezanih biotopih. To so področja, ki omogočijo živalim, da se prosto gibljejo, da ni ograj in cest, ki bi jih omejevale, da ni lovcev, ki bi jih streljali, da živijo tako, kot so živele pred sodobno »civilizacijo«.

Pod vodstvom sodelavcev Dežele miru smo si najprej ogledali področja, ki so jih uredili za divje živali. Vsaki vrsti živali je prilagojen poseben del: ptice imajo napajalnice, velike vodne površine, povsod so nameščene hiške za vzrejo mladičev, v lično oblikovanih krmilnicah jih hranijo skozi vso leto.

Divje živali se sploh ne prestrašijo človeka, ki ga srečajo, saj jim ljudje, ki pridejo v Deželo miru, ne naredijo nič žalega. Našo skupino si je en zelo radoveden zajček zelo dobro in od blizu ogledal!

Vodni biotopi z ribniki so namenjeni raznim žuželkam, plazilcem in drugim ljubiteljem vode. Žive meje iz suhih vej in zelene žive meje so narejene za razveseljevanje prebivalcev, ki jim ustreza takšno domovanje.

Kaj pa domače živali? Čeprav v Deželi miru zagovarjajo vegetarijanstvo, se zavedajo, da vsi ljudje pač ne bodo vegetarijanci in bodo še naprej gojili živali za hrano. Ampak te živali si ne zaslužijo suženjstva, ki smo jim ga naložili v naši »civilizaciji«, pač pa življenja po njihovih potrebah: hlevi so obdani s pašniki, da živali svobodno gredo v hlev, če jim to odgovarja ali pa gredo na pašnik.

Ob obsežnih biotopih prilagojenim različnim vrstam živali, je povsod tudi mnogo cvetja, predvsem vrtnic, ki se pogosto vzpenjajo po čudovito razporejenih lokih.

Gojijo pa tudi zelenjavo in sadje, seveda na način, ki ne uničuje narave. K sodelovanju so pritegnili tudi veliko okoliških, velikih kmetij, tako da imajo skupno 1000 ha obdelanih površin na sonaravni način.

Vse pridelke seveda tudi prodajajo. Sveže ali predelane. V ta namen imajo ogromno prečudovito opremljeno  prodajno središče, obdano s pravo oazo cvetja. Tu so na voljo vsi izdelki, ki jih pridelajo in predelajo v Deželi miru in tudi na kmetijah, ki z njimi sodelujejo. Imajo tudi lastno pekarno z veliko različnimi vrstami kruha, ki je narejen brez kvasa in tako ostane svež tudi več dni. Naši izletniki so ga pridno kupovali in tudi jedli.  Tudi večerjo smo si privoščili  v tem prodajnem centru, saj imajo elegantno vegetarijansko restavracijo. V bližini prodajnega centra je biblioteka, fascinanten prostor, ki služi tudi za prirejanje koncertov.

Mislim, da nam je obisk Dežele miru prinesel neizmeren notranji mir in upanje, da bomo ljudje znali postati razumni in bomo  sestopili  s prestola, ki smo si ga sami  določili, in pričeli razumevati potrebe narave, živali in seveda tudi človeka.

Ob vstopu v Deželo miru je napis:

Mati Zemlja, njene živali in rastlinski svet

potrebujejo vašo pomoč.

Boste pomagali?

Iskreno upam, da nas bo vsak dan več takšnih, ki se bomo trudili po svojih močeh in pomagali, da si naša Zemlja opomore od brezobzirnega izkoriščanja. Naša »civilizacija« je daleč od tega, da bi jo lahko imenovali civilizacija, saj pozablja, da so na Zemlji tudi druga bitja, ne le ljudje in ki jih tudi pri  razvoju sodobne tehnologije moramo upoštevati.

Prispevek: Sonja Černčič
Fotografije: Arhiv društva Ajda Koroška