Da ne pozabimo prečudovitih možnosti  zdrave obdelave in oskrbe zemlje in vzgoje vrtnin, obnovimo nekaj osnovnih in pomembnih priporočil, ki jih narekuje biološko dinamično vrtnarjenje.

KOMPOST IN OSNOVE KOMPOSTIRANJA 

R. Steiner je poudaril, da zemlja izgublja svojo vitalnost in je nujno potrebno, da jo človek oživlja. Torej, pred gnojenjem naših tal, da bodo rodovitna, mora vsa organska substanca skozi proces kompostiranja, kjer se razgradi v snovi (humus), ki se lahko vežejo v tleh; oziroma so dostopna hrana našim rastlinam.

Preparati:

• Rmanov preparat: prinaša energije podsončnega planeta Venera in prinaša rastlinam več reproduktivnih energij, totej zagotavlja oblikovanje dobro kaljivega semena.
• Kamilični preparat: prinaša energije podsončnega toplotnega planeta Merkurja. Rastlinam omogoča tvorbo dobro kaljivega semena.
• Koprivov preparat: predstavlja energije Sonca. Rastlinam prinaša več vitalnosti.
• Hrastovo lubje: predstavlja energije nadsončnega planeta Marsa. Rastlinam prinaša več zdravja. Zemljo harmonizira in preprečuje bolezni zaradi hitre rasti.

• Regratov preparat: predstavlja energije nadsončnega planeta Jupitra. To so energije vitalnosti in pomembne za sposobnost oblikovanja najodličnejših substanc (ureja procese kremna).
• Baldrijanov preparat: predstavlja energije nadsončnega planeta Saturna. Rastlinam prinaša več zdravja in sposobnost oblikovanja odličnih substanc. Deluje s toploto, tako kot Saturn. S škropivom baldrijana zavarujemo sadno drevje ali zelenjavo pred zmrzaljo; s škropljenjem žit, jagodičevja in cvetnic pa povečujemo cvetenje in pridelke.
• Njivska preslica: Je ne štejemo med preparate. Jo pa BD veliko uporabljamo pri gljivičnih boleznih (rastlin in zemlje). Je pomembna rastlina pri BD vrtnarjenju. Nabiramo jo na dan za plod, konec avgusta, ker takrat vsebuje največ kremna. Predstavlja energije Lune.

Zaradi velike količine silicijeve kisline nam naravni pripravki iz njivske preslice pomagajo v boju s plesnijo, rjo, škrlupom in škodljivimi pršicami na vrtu.

Škropivo pripravimo tako, da v 10l vode namakamo dvanajst ur 1 kg sveže preslice ali 15 dag suhe preslice (in pest suhih čebulnih listov). Naslednji dan preslico z nekaj vode kuhamo 20 – 30 min. Ko se pokrit prevretek ohladi, ga primešamo vodi, v kateri smo preslico namakali. Liter te tekočine razredčimo s 5 litrov vode. Pripravljeno škropivo škropimo po rastlinah v suhem in sončnem vremenu (ne pa v pripeki). Škropljenje ponavljamo, dokler ne dosežemo uspeha (vsaj 3x zaporedoma).

Gnojenje:

Njive in vrtove je najbolje gnojiti v 2. polovici leta (v obdobju zemeljskega vdiha). Takrat potuje Sonce:

• pred ozvezdjem Leva (10.8.  – 14. 9. )
• pred ozvezdjem Device (15. 9. – 31. 10. )
• pred ozvezdjem Tehtnice ( 1. 11. – 18. 11. ) – zdaj je pa že zadnji čas za obdelavo tal (zemlje).

Razlog: V tem obdobju se še enkrat razmnožijo mikroorganizmi v tleh, ki organsko substanco vežejo v grudice, da se le ta čez zimo ne izpere v globje plasti zemlje, oz. v podtalnico. S takim načinom bogatimo tla z org. substanco in izboljšujemo strukturo tal, da le ta postane grudičasta – taka tla so grudičasta, zračna, iztočasno pa zadržujejo vlago, kar je nujno potrebno za nemoten razvoj in rast rastlin.

Če gnojimo spomladi, se org. snov ne veže v zemlji, temveč se razgradi v hranila, ki so topna v vodi. Zaradi prenasičenosti vode pa prihaja do izpiranja hranil v podtalnico, rastline pa so prisiljene v bujno rast in zato postajajo občutljive na bolezni in škodljivce.

Preparati za gnojenje in škropljenje

• Preparat gnoj iz roga: je najboljša zaščita pred sevanji in kot zaščitni sloj tudi najbolje zadrži v preparatih zbrane energije do uporabe (R. Steiner). Škropimo ga po zemlji pred setvijo za spodbujanje kalitve semena in boljše rasti korenin.
• Preparat kremen iz roga: pomaga rastlini, da bolje obvladuje sile svetlobe. Eno škropljenje z njim deluje podobno kot 5 sončnih dni. Škropimo na rasline, da le te bolje izkoristijo sile Sonca in lepše izoblikujejo plodove.
• Preparat gnoj po MT: pospešuje pretvorbo snovi in deluje na življenje v tleh – bogati tla z mikroorganizmi. Izboljšuje tudi strukturo tal in krepi in dopolnjuje delovanje kompostnih preparatov.

Dejstva: radioaktivnost v svetu je zelo povečana. Tam, kjer pogosto škropimo s tem preparatom, radioaktivnosti ni. Preparat ima očitno tako pozitivno sevanje, da radioaktivno sevanje odbije. Na zasejanih površinah škropimo pod listi. Zemlja pstane bolj rahla, škodljivcev je manj. Torej, izboljšuje rodovitnost in strukturo tal.

KOLOBARJENJE  NA ZELENJAVNEM VRTU

Da bi bile rastline zdrave in pridelek dober, moramo kolobariti. S kolobarjenjem premikamo rastline po gredah v določenem zaporedju (na določeni gredici se kulture v toku let menjajo). To je pomembno zato, ker rastline glede na svoje potrebe določene snovi iz zemlje porabijo, na drugi strani pa zemljo tudi obremenijo s svojimi izločki. Če raste enaka vrtnina na isti površini več let, bo snovi, ki jih potrebuje, vedno manj, izločenih snovi pa vedno več. To pomeni, da bodo pridelki vse manjši, rastline pa vedno manj zdrave. Prednost kolobarjenja je v preprečevanju bolezni in talnih škodljivcev, ki napadajo točno določene vrste zelenjave.

BD določa v kolobarju zporedje 4 let. Tako da si na isti gredici sledijo v zaporedju (osnove rastlinske pridelave po BD metodi ):

LISTNATE R.   ->   KORENOVKE   ->   PLODOVKE   ->   CVETNICE

To zaporedje je v skladu s kozmosom. Impulze v tem zaporedju posreduje Luna. S svojo potjo pred Zodiakom nam posreduje sile življenja:

LISTNATE R. ( kemični eter)- pred ozvezdjem Raka —> KORENOVE (sile življeja) – pred ozvezdjem Bika —> PLODOVKE (toplotni eter)- pred ozvezdjem Leva –> CVETNICE (svetlobni eter) – ozvezdje Dvojčka

Težje kolobarimo s trajnicami. Pomagamo si lahko z vmesnimi posevki ali z rastlinami s kratko rastno dobo.

S pravilnim kolobarjem:

• povečamo pridelek
• ohranimo rodovitnost tal
• preprečujemo širjenje bolezni
• škodljivcev je manj
• plevela je manj

Oblikovanje in načrt kolobarja:

• spisek glavnih vrtnin
• vsaki rastlini določimo gredo (določen čas rasti)
• določimo vrstni red vrtnin po mesecih
• vmesne prostore zapolnimo z vmesnimi vrtninami (po hitri rasti, dobri sosedje, varovalne rastline, …)

Za lažje kolobarjenje: 

• poznavanje užitnih delov vrtnin
• sorodstvene vezi med vrtninami
• potrebe po gnojilu (za posamezne skupine vrtnin)
• upoštevanje mešanih posevkov (pozitiven vpliv na boljši pridelek)
• različne vrste vrtnin, začimb in cvetja (ustrezna kombinacija pomeni manj bolezni in škodljivcev

Zaradi skupne vzgoje rastlin s plitvimi in globokimi koreninami bodo tla bolj rahla, prazen prostor bolje izkoriščen, manj bo plevelov.

Kolobar in gnojenje

• čebulnice (botanično: lilijevke: čebula, česen, por, drobnjak, … ), stročnice ( meluljnice: grah, fižol, bob, …) in korenovke, ki jih uvrščamo med kobulnice (korenček, peteršilj, pastinak, …), ne gnojimo obilno.
• Za močno gnojenje so hvaležne kapusnice, ki so del družine križnic (zelje, ohrovt, …) in bučnice (buče, kumare, lubenice, …)
• pri lobodnicah (družina metlikovk: rdeča pesa, špinača, blitva, …) in košarnicah (radič, endivija, solata, sončnica, …) količino komposta v primerjvi s kapusnicami prepolovimo.

Pripravila:

• Nuša Hamler (Marec 2015)

Viri:

• Maria Thun: Praktično vrtnarjenje
• Franka Ozbič: Osnove rastlinske pridelave po BD metodi
• Setveni priročnik MT – 2015