Društvo Ajda je v učnem centru v Bukovju (Dravograd) umestilo tudi njivico za semenarjenje. Zanjo in za semenice skrbi skupina za semenarjenje, pod mentorstvom g. Miše Pušenjak, vodilne strokovnjakinje na področju zelenjadarstva in okrasnih rastlin. Na tej njivici se bodo poskušala pridelati zdrava in kakovostna biodinamična semena. Rastline so posajene in lepo napredujejo v rasti. Zdaj je pravi čas, da se poskrbi za selekcijo, katere rastline so dovolj vitalne, da se iz njih pridela dovolj kakovostnega semena.

 

Semenice solate

 

Prvo smo pregledali vse glave solate. Odbrali smo najlepše, najbolj zdrave in najbolj trde ter določili, katere glave označimo za semenjenje zgodnje sorte solate (zelen trak na količkih) in katere za pozne sorte solate (rdeč trak na količkih). Glave, katere je cvetno steblo že prebilo, smo določili za zgodnjo sorto in postavili ob njej količek z zelenim trakom. Še cele glave pa smo določili za pozno sorto in postavili količek z rdečim trakom. Načeloma zunanjih listov solate ne odstranjujemo, če so le kolikor toliko zdravi. V primeru zelo slabih (gnilih) listov pa le te odstranimo. Listi so namreč hrana za semenico. Ker smo na  nekaterih glavicah opazili spodnje liste, ki niso bili najbolj zdravi, smo se odločili za preventivno škropljenje proti bakterijam z žajbljevim čajem. Lahko bi uporabili tudi namok iz česna ali čebule in čaj iz preslice za zdravljenje, preventivno pa tudi  čaj iz kamilice. Če pa solato napade koreninska uš, škropimo s pelinom.

 

Solata, ki ima malo listov, bo slaba hrana za semenico. Zato bo tudi manj semen, ta pa bodo tudi manj kvalitetna in bodo imela slabo energijo. Iz semena s slabo energijo zraste šibka rastlina, tudi s slabo energijo. Seveda pa bo potrebno še ves čas spremljati rast semenic. Semenice bomo privezali ob oporo, ko bodo zrastle v višino. Prostor, kjer smo izpulili bolane glave solate, pa bomo zasejali s črno redkvijo.

 

 

Bučke

 

Med grmički bučk (cukini) smo izbrali najlepši grmiček in se odločili pridobiti seme iz teh plodov. Grmiček smo označili s količkom. Ženske cvetove bomo oprašili z moškimi cvetovi iz sosednjih lepih grmičkov. Opraševali bomo ročno.  Ocenili smo, da so izolacijske razmere zadovoljive (200m do 1500m) in v bližini ni drugih bučk, ki bi oteževale opraševanje. Liste smo pregledali in upoštevali, da bomo samo slabe liste obtrgali, sicer pa bomo semenico skrbno vzdrževali in opazovali dozoritev  plodov.

 

Na listih so opazni prvi znaki pepelaste plesni. Odločimo se za škropljenje z žajbljevim čajem.

 

Sušenje cvetov na bučkah je znak neugodnih vremenskih razmer. Rastlina se sama zaščiti pred sušo: en cvet za plod obdrži, ostale odvrže.

 

Bolani listi na bučkah zaradi pepelaste plesni: take liste lahko nalagamo v kompost, če ga plastimo in poteka kompostiranje v visokih temperaturah (nad 55 do 65 stopinj) in zalijemo s preparatom iz baldrijana. Pri taki temperaturi organska masa hitro razpada in gljivice uniči. Pri nižjih temperaturah gljivice preživijo.

 

 

Ročno opraševanje bučk

 

Izberemo najbolj zdrav grmiček bučk, katere hočemo semeniti. Nato izberemo nekaj neodprtih ženskih cvetov in nekaj moških odprtih cvetov  z druge rastline  iste sorte.  Pozno popoldan, preden se cvetovi odpro, s trakom zavežemo (poveznemo papirnato vrečko čez cvet) ženske cvetove. Drugo jutro, še preden začnejo letati žuželke, snamemo trakove (na vrečki) ter odščipnemo moške cvetove. Odvežemo ženske cvetove (ki so bili poveznjeni s papirnato vrečko) in podrgnemo s prašniki po pestiču. Najbolje je vsak izbran ženski cvet oprašiti z vsaj tremi moškimi cvetovi; tako zagotovimo pestrost dednine in dobro oprašitev. Tako opraševanje izvajamo na drugem, tretjem ženskem cvetu. Delo moramo opraviti sila nežno, vendar zelo hitro. Nato ponovno zavežemo ženski cvet. Ko bo cvet, ki je na koncu plodu, odpadel, lahko brez tveganja odstranimo zaščitno vrečko. Steblo z oprašenim cvetom obvezno označimo.

 

 

Visoki fižol

 

Rastline fižola so oskrbljene – okopane, oplete in brez bolezni. Potrebna je samo zastirka. To bomo položili  s pokošeno travo. Za dobro rast zelene mase se poskrbi za zadostno vsebnost magnezija (kopriva namočimo za 24 ur in zalivamo, oz. škropimo pod rastlinami). Poskrbimo za manj listne mase in več plodov.

 

Kadar opazimo na listih fižola virusno okužbo ( rumene pege, zgrbančeni listi): škropimo z algami za odpornost, sicer pa ni pomoči. Rastlina ima manjše pridelke, semena pa od takih rastlin ne vzgajamo.

 

Rja na listih: (rumeni kupčki na listih, ki se na dotik razmažejo ) je bakterijska bolezen (škropimo z bakrom ali česnovim namokom).

 

Za seme ne pobirat zadnje plodove, bolje iz drugih (tudi iz prvih) ker so ti plodovi zdravi, saj je rastlina v začetku rasti bolj vitalna.

 

Viruse prenašajo uši in moramo škropiti: pelin, rabarbara, vratič – insekticidi. Pepel pa preprečuje plesni in viruse. Sicer pa pepel ne pomaga pri akutnih stanjih bolezni.

 

 

Nizek fižol

 

Pregledamo grmičke. Slabe in ušive populimo, da se bolezni ne širijo. Prve stroke poberemo za seme.

 

Kadar na nizkem fižolu opazimo veliko mravelj, pomeni, da so na nizkem fižolu uši. V tem primeru škropimo z razredčenim mlekom (1: 1).

 

Uši: kadar uši selektivno napadejo samo eno rastlino, ponavadi ugotovimo, da so te rastline najbolj okusne.

 

 

Paradižnik 

 

Paradižniku odstranjujemo liste in odvečne poganjke s škarjami. Odstranimo liste vedno v vročini, da se plesen ne širi (v vlagi se plesen razmnožuje).

 

Za semenice označimo vrsto paradižnika Jan. Tem grmičkom ne obtrgamo poganjkov, ker je grmičaste rasti.  V drugi vrsti pa bomo označili paradižnik, ko bomo videli plodove in se odločimo, katere bomo imeli za seme. Paradižniki se načeloma med seboj ne križajo. Iz ostalih rastlin paradižnika trgamo plodove za pridelek.

 

Kadilci si morajo roke dobro umiti, če rokujejo s paradižnikovimi rastlinami, saj s cigareti prenašajo virus tobaka na paradižnik. Cigareti so pa lahko dober insekticid proti polžem: namočimo cigarete v vodo in s to brozgo polivamo okoli vrta in gredic. Tako odvračamo polže.

 

 

Brokoli

 

Odberemo in označimo najlepše rastline. Potem označimo rastline, ki so naredile prve rože(morda so to zgodnje sorte). Glede na rast rastlin sta morda zasajeni dve različni vrsti brokolija, morda pa je rast enega okrnjena zaradi slabših pogojev (zemlja). Zato bomo rast rastlin opazovali in sprotno označevali brokoli, ki ga bomo semenili. Ravnali se bomo po zdravi rasti rastlin in tvorbi lepih cvetov (glavic). Prve zacvetele glavice označimo za zgodnjo sorto, tiste, ki tvorijo glavice in cvetove kasneje, pa za pozno sorto brokolija.

 

Opazili smo rastlino z obolelimi listi. Ugotovili smo , da gre za škodljivca kljunotaja. Škropimo lahko z rabarbaro ali pelinom(čaj). Kljunotaj napade samo mlado rastlino, odrasle rastline ne več. Ta zaleže jajčeca iz katerih se razvijejo ličinke. To rastlino smo izpulili.

 

Osice spadajo med koristne žuželke. Privlači jih cvetni prah cvetlic (ajda). So naravni sovražnik ščitastih in mokastih uši.

 

Zajedena uš: Na eni izmed rastlin smo zasledili zajedeno uš. Tudi to rastlino smo izločili od semenic.

 

Glavice brokolija smo prekrili z listi. Označili smo zgodnje rastline, naknadno označimo poznejše glavice. Ob označene semenice bomo postavili količke in ko bodo zrastle v višino, jih bomo privezali ob oporo.

 

 

Zelena

 

Vzgojili bomo gomolje, jih prezimili in naslednjo leto jih bomo poskušali zasemeniti. Zemljo moramo odgrebsti od gomoljev, da je rozeta listov v celoti nad zemljo. Tla okoli njih zastremo s slamo (spomladi), čez poletje pa raje s pokošeno travo).

 

 

Čebula

 

Je v celoti zdrava. Škropimo s pelinom. Zastremo s pokošeno travo. Pri okopavanju pa pazimo, da ne ranimo glavic.

 

 

Bazilika

 

Seme bazilike bomo pobirali. Lahko pa tudi obtrgamo nekaj listov iz vsake rastline za rabo.

 

 

Mravlje

So pogost škodljivec, kadar jih je veliko preveč. Zatiramo (odganjamo) jih s koprivo (24 urni namok) in z vratičem(24 urni namok).

 

Naravna škropiva

Proti koreninski uši – škropljenje s pelinovim čajem.

 

Proti glivičnim okužbam: žajbelj, čebula, česen, preslica(akutno stanje), kamilica (za preventivo).

 

Škropimo vedno pozno zvečer, razen ob hudi vročini, ko škropimo zgodaj zjutraj pred sončnim vzhodom.

 

Zdrava rastlina – odlično seme

Rastlinam, ki semenijo, moramo posvečati vso skrb, saj so nositeljice genskega materiala za bodoče rastline. Čim močnejše bodo materinske rastline, boljše seme bodo dale, zato bo tudi pridelek v bodoče boljši. Rastejo naj v hranljivi zemlji. Velike in težke semenice skrbno privezujemo ob oporo. Vedno naj bodo dovolj zalite. Če je zemlja preveč mokra, jih okopavamo zjutraj, če je suho, okopavamo zvečer. Da se vlaga lažje »samouravnava«, pa zastiramo tla.

 

Ne glede na vrsto rastline le te za pridobivanje smena negujemo na dan za plod.

 

 

 

Zapis in fotografije: Nuša Hamler