Korenje, pesa, redkev, repa( por in čebula) so dvoletnice, ki zacvetijo in semenijo šele po mrazu in počitku. Mraz običajno stisne pozimi, zato rastline zacvetijo leto po tistem, ko so bile posejane (redkvice, ki jih sejemo spomladi, so izjema).

Rastline lahko ostanejo v zemlji. Če so zime dovolj mile, lahko nekatere dvoletnice pustimo kar v zemlji, pa bodo dobile svoj mraz. To velja za korenje in peso, ki smo jo posejali pozno poleti za jesensko in zimsko spravilo. Če hočemo dobiti seme, korenovke pustimo v zemlji do naslednje pomladi, ko bodo ponovno pognale. Rastline bodo pognale veliko in bogato semenico, na vrhu katere bo na stotine za žuželke še kako privlačnih drobnih cvetov.

Če bomo poljščine pustili v zemlji, tvegamo, da nam bodo mogoče uničili korenovke glodalci, gniloba ali kakšna druga nevšečnost. Torej, pri takem »prezimovanju korenovk« je kar nekaj tveganja.

Lahko pa korenovke izkopljemo in skladiščimo. Pozno v jeseni korenovke izkopljemo in jih pospravimo v dovolj hladen prostor (običajno je to klet), da ne bodo poganjale.  Mora pa biti tudi dovolj toplo, da ne bodo zmrznile. Tako spravilo se splača, ker lahko korenine tudi pregledamo in za semenitev izberemo le najboljše, najlepše in najbolj zdrave.

Jesen je čas, ko se lotimo prezimovanja korenovk.  Najprej osnovno, kar se pritiče spravila po načelih biodinemike: dva tedna pred spravilom poškropimo korenovke s preperatom kremen iz roga (501), popoldan,  za boljšo dozoritev korenovk. Spravilo korenovk opravljamo na dan za korenino v času za presajanje. Skladiščne sposobnosti se tako izboljšajo.

• V naprej si pripravimo nekaj močnih škatel ali pa večjih cvetličnih loncev. Potrebujemo tudi žaganje, pesek ali pa tudi nekaj preperelega listja.
• Rastline izkopljemo in jih sortiramo: za prezimovanje izberemo le najboljše, najlepše in najbolj zdrave.
• Porežemo zelenje, ob koreninah pa pustimo saj 3 cm zelenih stebel (listov).
• Korenine posadimo v lonce, škatle …, med njimi pa naj bo toliko prostora, da se ne dotikajo. Mešanica, s katero bomo zasuli korene, mora biti malo vlažna, ne pa mokra(seveda pa moramo označiti z nalepkami zaboj, da ne pozabimo, kaj je v njem).
• Posodo postavimo v prostor (klet), kjer bo nekaj stopinj nad lediščem (idealno: 1 – 4 stopinje). Koristimo lahko tudi zaščiten rastlinjak ali toplo gredo.

Lahko pa svoje korenovke prezimimo v »prezimnih jamah«.

V okolici hiše, vrta , njive…. najdemo zatišni prostor in izkopljemo jamo (velikost prilagodimo glede na količino pridelka). Na dno in ob steni obložimo z vejami bezga in suhega listja, na vrh pa veje iglavcev . Posipamo s šoto. Na to zložimo gomolje v šoto, posipamo plast šote …

Na vrh zložimo dračje in bezgove veje in zasipljemo z zemljo (vsaj 30 cm)

Zapisala: Nuša Hamler