V letošnji sezoni smo se v skupini za semenarjenje odločili na njivi v UC, ki je namenjena za vzgojo semenic, pridelati kar nekaj semen. Posadili smo ekološke sadike brokolija, paprike, solate in čebule, seme nizkega in visokega fižola pa smo pridelali sami. Kljub muhastemu vremenu, ki ga imamo letos že od pomladi, skušamo obdržati bodoče semenice v dobri rasti in poskrbeti za njihovo zdravo dozoritev.

 

Njivo smo spomladi pognojili s kompostom, plitko preorali, zbranali in pograbili večje kamenje. Celotno njivo smo poškropili tudi s preparatom gnoj iz roga in z gnojem po M. Thun. Zaradi neugodnih vremenskih razmer smo šele aprila uspeli na dan za korenino posaditi ptujsko čebulo. In ker so bile še ves april vremenske razmere zelo neugodne ( ponagajal nam je tudi sneg, ki se je kar nekaj dni zadržal na površini in sledile so zelo nizke temperature), smo ostale vrtnine za vzgojo semenic posadili šele konec aprila in v sredini maja. To leto nam je že v začetku vrtnarske sezone postreglo s kar zahtevnimi izzivi.Vremenu smo se prilagodili in vse  kasneje posajene vrtnine lepo napredujejo v rasti; le brokoli na njivi neskončno mika zajčke, saj so ga že v drugo dodobra objedli. Njivo smo sicer zavarovali s koli in trakom okoli njeve, ki smo jih premazali z lojem, kar pa zajčke očitno ni  motilo. Na njivi pustimo rasti tudi kamilice, boreč in koper, ki so se sami razsejali.

 

Čebulo smo uspeli posaditi v aprilu. Izbrali smo dan za korenino in samo res lepe in zdrave čebule posadili v vrsto, 25 cm narazen, da jo bomo lahko okopavali in pri tem semenice ne bomo poškodovali. Posadili smo jo na mesto, kjer je prej rastla zelena. Tla smo pred oranjem poškropili s preparatom gnoj iz roga, pred sajenjem pa z gnojem po M. Thun. Ko je čebula dobila dovolj zelene mase, smo poškropili še s kremenom iz roga (501). Ko bodo semenice s cvetnim nastavkom zrastle, bomo vsako semenico previdno privezli ob oporo na dveh delin in sicer v sredini in tik pod glavico, da jih veter ne polomi. Po okopavanju bomo tla prekrili z zastirko, da se ne izsušijo preveč. Semenice čebule dozorevajo zelo počasi.

 

Visoki fižol (preklar) smo posadili po 15. maju. Okoli kolov, ki smo jih razmaknili 50 cm narazen, smo v jamice posadili po deset zrn, približno 2,5 cm goboko. Jamice smo obogatili s kompostom. Začetna rast je zdrava in ko je zelena masa zrastla približno 10 cm v višino, smo grmičke okoli kolov okopali in osipali. Porastli koli bodo krasna zaščita pred vetrom drugim semenicam na njivi. Pred cvetenjem ga moramo poškropiti s preparatom kremen iz roga (501). Ker fižol rada napada plesen, bomo semenice oskrbovali samo v zelo suhem vremenu; zoper plesen pa bomo škropili s preslico. Upamo na dovolj razpoložljive zastirke pod rastlinami za uravnavanje vlage. Ker potrebuje fižol tudi dovolj vlage, bomo poskrbeli za zadostno zalivanje s postano vodo ali deževico.

 

Za nizek fižol velja podobna nega kot za preklar. Le sadimo ga po kupčkih in sicer v razmaku 50 cm. V jamico, ki smo jo obogatili s kompostom, smo položili 5 zrn fižola, do 3 cm globoko.  Za dobro rast potrebuje dovolj zračnosti in vlage, kar bomo upoštevali pri zalivanju in osipanju ter vsaj dvakratnem okopavanju.

 

Solato smo posadili med čebulo in brokoli, razdalja med vrsticami pa je 50 cm, da bodo imele semenice dovolj prostora in zračnosti. Pred posaditvijo smo zemljo oskrbeli s preparatom gnoj iz roga in z gnojem po M. Thun. Jamice, kamor smo posadili sadike solate, smo obogatili s kompostom; razdalja med rastlinami je 30 cm. Ko bo solata vila liste v glavice, bomo poškropili s preparatom kremen iz roga. Za zdravo rast in odpornost proti plesni pa bomo škropili s čajem iz preslice. Najlepše in najbolj zdrave glave solate bomo označili in pustili zasemeniti, ostale bomo uporabili. Tako bomo poskrbeli tudi za zadostno razdaljo med semenicami, saj semenice solate tvorijo velike in visoke grmičke, ki jih moramo skrbno privezati ob oporo. Po potrebi bomo prerahljali zemjo okoli solate in z zastirko poskrbeli, da se tla pod rastlinami ne izsušijo preveč.

 

Sadike brokolija smo posadili na dan za cvet. Ker vremenske razmere niso bile ugodne, smo ga lahko posadili šele konec aprila, kar je za brokoli, ki ga želimo za vzgojo semen, kar nekoliko pozno. Radi bi pridelali seme brokolija, kar pa za naše razmere pomeni pravi izziv. Priskrbeli smo zdrave sadike iz ekološke in biodinamične vzgoje, ki so imele dobro razvite zelene liste. Pred presajanjem smo poškropili s preparatom gnoj iz roga. Ko so sadike nekoliko porasle, smo škropili s preparatom kremen iz roga; to škropljenje bomo pred cvetenjem še ponovili. Raste v družbi nizkega fižola in solate. Sadike smo posadili v razdalji 60 cm, da bodo imele semenice dovolj prostora. Njiva, kjer bomo semenili brokoli, je ograjena s količki in trakovi, premazanimi z lojem. Kljub temu pa divjad vztrajno prihaja grizljati sadke brokolija in nekaj sadik smo že morali dosaditi na mesto pojedenih. Ker je vreme dokaj nestabilno in je veliko vlage, škropimo s presličnim čajem zoper plesen. Po okopavanju pa bomo tla pod raslinami tudi postopoma zastirali s pokošeno travo ali slamo.

 

Papriko gojimo z željo, da pridobimo čim več zdravih plodov za pridelavo semena. Sadikam smo namenili prostor v soseščini čebule. Posadili smo jo v sredini maja, 40 cm narazen. V jamice, kamor smo jo posadili, smo dosuli dobrega komposta. Pred sajenjem smo škropili s preparatom 500, po dobrem vraščanju pa še s preparatom 501; to škropljenje še ponovimo. Po okopavanju dognojimo s kompostom in škropimo z gnojem po MT. Po okopavanju rasline osujemo za dobro oporo koreninam. Tla pod rastlinami zastremo s pokošeno travo ali s slamo. Upamo na dovolj toplote, saj plodovi potrebujejo za dozoritev poleg hranljive zemlje tudi veliko sonca in vlage.

 

Po prvem okopavanju in pletvi moramo najprej poskrbeti, da tla pod rastlinami zastremo in tako poskrbimo za samouravnavanje vlage. Trenutno veliko vlage in nihanje temperatur otežujejo zdravo rast rastlin, zato škropimo s čajem iz preslice zoper plesen. Pri škropljenju s preparati 500, 501 in MT se skušamo čimbolj ravnati po priporočilih iz Setvenega priročnika po M. Thun. Seveda pa moramo upoštevati tudi trenutne vremenske razmere in se odločati za smiselno nego semenic, saj je naš cilj ne samo priti do semena, temveč pridelati zdrava in kakovostna semena.

 

 

Zapisala: Nuša Hamler