Strupene rastline (Breda Bobovnik)

06nov2016

Strupene rastline (Breda Bobovnik)

  • Objavil N.H.
  • 1 Značke
  • 0 komentarjev

Društvo Ajda Koroška je organiziralo zanimivo predavanje Brede Bobovnik, profersorice biologije, o strupenih rastlinah. V našem okolju jih raste kar nekaj, marsikatero pa imamo zasajeno tudi na naših vrtovih ali cvetličnih gredah, pa niti ne vemo, da spadajo med strupene rastline.

 

Za svojo rast rastline ne potrebujejo strupov. Jih pa potrebujejo, da se s strupi, ki jih vsebujejo, zavarujejo pred nevarnimi vplivi iz okolja; torej pred sušo, slano, pred različnimi rastlinojedci itd. Rastline pred temi vplivi ne morejo bežati; zaradi stresa in šoka, ki ga doživijo zaradi nevarnih vplivov, pa proizvedejo snovi, s katerimi se branijo. Ti strupi se običajno razvijejo v celi rastlini; v nekaterih delih bolj, v nekaterih manj.

 

Kaj pomenijo strupene rastline za človeka? Farmacevtska industrija iz strupenih rastlin razvija zdravila, uporabljajo jih za homeopatske pripravke za zdravljenje, največ pa se te rastline uporabljajo za izdelovanje biocidov; to so snovi ali zmesi, ki so sestavljene iz aktivnih snovi (strupov iz rastlin) in so namenjeni, da se z njimi biološko prepreči delovanje škodljivega organizma ali bolezni rastlin. Sintetičnih snovi  v kmetijstvu ne uporabljamo več toliko, saj so se rastline nanje že navadile in niso več tako učinkovite. Vse našteto pomeni koristnost strupenih raslin  za človeka.

 

Sama strupenost raslin pa za človeka ne pomeni koristnosti. Nekoliko manj zastrupitev s strupenimi rastlinami je danes na način vnosa v telo. Skokovito pa narašča odzivnost telesa na alergene. Alergije se pojavljajo na dva načina: ob vnosu rastline na telo (ko pojemo strupeno rastlino) ali ob dotiku (velika pogostnost). Telo odreagira na zastrupitev na več načinov. Kako, pa je odvisno od  našega zdravstvenega stanja, od starosti in od strupenosti rastline.

 

Strupe rastlin, ki jih imenujemo tudi toksini, razdelimo na več skupin:

alkaloide, glikozide, fototoksične snovi, pa še druge nevarne snovi, kot so nitriti, nitrati, oksalati itd.

 

Alkaloidi so snovi, ki povzročajo strupenost, nahajajo pa se v vseh rastlinskih delih. So brez vonja in imajo močno grenek okus. So »mišični paralizatorji«. To pomeni, da zavirajo prenos med živčevjem in mišičevjem. Če se zastrupimo s takimi rastlinami, ki vsebujejo te snovi, lahko pride do ohromelosti. Alkaloide so poznala že stara ljudstva in plemena indijancev. Strup kurare je eden znanih, zelo hudih strupov, ki so ga indijanci uporabljali za mazanje puščic, s katerimi so lovili živali. Ta strup je sestavljen iz petdesetih različnih alkaloidov. Meso živali, ki je bila zadeta od take puščice, pa ni bilo strupeno.

 

Glikozidi so skupina strupenih snovi, ki delujejo na krvožilje in srce. Rastline, ki vsebujejo srčne glikozide, nikoli ne smemo uporabljati brez zdravniškega nadzora; je lahko smrtno nevarno, saj lahko povzročijo zastoj srca.

 

Fototoksične snovi delujejo na UV svetlobo ali na vidno svetlobo. V naše telo jih lahko vnesemo z uživanjem rastlin ali če se namažemo z izvlečki rastlin. Zelo značilna fototoksična raslina je  šentjanževka ali krčnica.

 

Dobro je tudi vedeti, da nekatere rastline, čeprav so nestrupene, lahko kljub temu za človeka pomenijo neko nevarnost; lahko jih zamenjamo s kako drugo podobno strupeno raslino. Taka rastlina je med drugimi tudi čemaž. Veliko je zastrupitev ravno zaradi tega, ker ga zamenjamo z jesenskim podleskom ali s šmarnico. Ena izmed prepoznavnosti čemaža je vonj po česnu, ki pa ni vedno zanesliji, saj ko začnemo trgati liste čemaža, se roke ob dotiku z njim takoj navdajo z vonjem po česnu. Bolje se je ravnati po tem, da se prepričamo, da ima vsak list čemaža svoj pecelj. Ostali rastlini pa rasteta drugače. Pri šmarnici zrasteta lista iz ene osnove peclja (stebla), podlesek pa ima rozetasto rastle liste. Vse rastline, čemaž, jesenski podlesek in šmarnica rastejo na istih rastiščih, zato je še več nevarnosti, da pri nepazljivosti utrgamo poleg čemaža še liste jesenskega podleska in šmarnice.

 

Pikasti mišjak je smrtno nevarna rastlina z votlim steblom in ima vonj po miših (od tod je tudi dobila ime). Njegova značilnost je rdeče-rjav oprh na steblu. Vsi deli rastline so strupeni. Poznali so ga že Stari Grki; z njim so usmrtili obsojence s smrtno kaznijo.

 

Navadni volčin je zaščitena rastlina. Poznamo več vrst volčinov in prav vsi so strupeni. Strupeni so vsi deli rastline, najbolj pa semena.

 

Navadni kristavec je strupena rastlina z zelo lepimi velikimi trobentastimi cvetovi. Strupen je divje rastoči in gojen. V Sloveniji ga imamo kar nekaj. Spada med halucinogene rastline (ob zaužitju povzroča privide); med take rastline spadata še volčja češnja in zobnik. Snovi v teh rastlinah so zelo grenke in jih skoraj ni možno pojesti. Ob preveliki dozi zastrupitve nastopi smrt.

 

Volčjo češnjo poznamo tudi pod imenom belladonna. Raste v bukovih gozdovih in zraste do velikosti človeka. Ima črne plodove. V srednjem veku so jo dame dajale v oči, da so se jim razširile zenice, kar je bilo znak lepote. V davni preteklosti je bila ta droga sestavina za čarovniške napitke, uporabljali so jo šamani in vrači pri svojih obredih. Volčja češnja vsebuje atropin; pri pregledih za oči se atropin (kapljice za oči) uporabljajo za razširitev zenice.

 

Črni zobnik je v Sloveniji redek in ga uvrščamo med zaščitene rastline. Spada med halucinogene.

 

Orjaški dežen spade med sto najbolj invazivnih rastlin na svetu. Je tujerodna rastlina. V Sloveniji ga je precej. “Ušel” je iz botaničneka vrta v Ljubljani (semena so verjetno raznosli ljudje in ga posejali na vrtovih, saj je zelo lepa rastlina). Zraste do 2,5 m visoko. Spada med kobulnice; kobuli in listi lahko segajo v premer tudi do 80 cm in več. Ob dotiku s sokom (ko utrgaš list) povzroča hude alergije na koži (rdečina, mehurji, rane, brazgotine). Pri nas raste tudi navaden dežen, ki je veliko manjši, lahko pa tudi povzroča alergije, vendar v veliko milejši obliki.

 

Akacija ali robinija je tujerodna rastlina. Daleč nazaj so jo prinesli k nam vidogradniki zaradi izjemno trdega lesa, katerega so uporabljali za izdelavo vinogradniških kolov. Poleg tega tudi izjemno hitro raste. Spada med metuljnice in ima na koreninah dušične gomoljčke. Ime so ji dali čebelarji, ker je izjemno medonosna rastlina. Edino užitni so cvetovi, vendar pod pogojem, da so zelo dobro razcveteli in termično obdelani.  Sicer pa je akacija strupena rastlina in povzroča prebavne motnje.

 

vinska-rutica-je-stalnica-zeliscnih-gred

 

Vinska rutica ali poznana tudi pod imenom virant je rastlina, s katero se v zadnjem času veliko ukvarja farmacija in proučuje snovi v njej v korist zdravljenja multiple skleroze. Sicer pa je tudi odličen insekticid. V času kuge je bila glavna sestavina “kisa štirih tatov”; ostale sestavine so bile še rožmarin, žajbelj in pa sivka. Tekom zgodovine so se pridajale še nekatere rastline.

 

Ricinus ali kloščevec najdemo tudi na  vrtovih, ker je zelo dekorativna rastlina. Semena ricinusa so strupena. Znanstveno dokazano je, da je močan živčni strup.

 

Navadna trdoleska ima zelo strupene plodove. Že eden do dva plodova sta lahko za otroke smrtno nevarna. Včasih so s sokom plodov mazali živali proti ušem.

 

Navadna tisa prav tako spada med strupene rastline. Strupeni niso le rdeči ovojčki (arili) na plodovih.

 

Oleander je ena izmed najbolj strupenih rastlin pri nas. Če bi otrok pojedel enega ali dva lista, bi to bila smrtna doza. Vendar je v praksi to nomogoče, saj so listi te rastline tako močno grenki, da bi prej prišlo do bruhanja. Gallen je to rastlino uporabljal za povzročanje  splavov, v večini pa nosečnice niso preživele. Še bolj od rožnatega ali belega  oleandra pa je strupen oleander, ki cvete rumeno.

 

Naprstec ali digitalis vsebuje srčne glokozide. Danes farmacevtska industrija zdravi z naprstecem srčno mišico.

 

Preobjeda je zelo strupena rastlina, Njena korenina se zlahka zamenja za korenino encijana. Na naših vrtovih pa najdemo tudi modro preobjedo, ki je prav tako strupena, zato je ni dobro saditi med vrtnine.

 

Tobak vsebuje kar 20 alkaloidov. V Evropo ga je prinesel Kolumb. Poznamo dve vrsti tobaka, navadnega in kmečkega. Navadni uspeva samo v subtropskem pasu, kmečki pa v Makedoniji, Turčiji, Hercegovini; imenujemo ga tudi sredozemski tobak. Je odličen insekticid. Kjer raste tobak, ni škodljivcev. Če zdrobljen prah posušenih listov zakopljemo v zemljo, preganja voluharje. Največ nikotina tobak vsebuje tik preden zacveti, zato mu tudi cvetove potrgajo.

 

Teloh je strupen. Poznamo več vrst teloha. Med njimi je črni teloh , ki je dobil ime po črni korenini; sicer pa cvete belo. Barve cvetov so odvisne od rastišča, kjer raste.

 

Povojček je slabo raziskana rastlina. Ne vemo natanko, kako strupen (ali ni) je za ljudi. Za konje je strupen. Zato je smiselno, da ga zmerno dodajamo jedem, kljub temu, da je v domačem zeliščarstvu omenjen kot zdravilen.

 

 

Čeprav marsikatera od teh rastlin krasi cvetlične gedice ali vrtove, ne predstavlja neposredne nevarnosti za ljudi, razen če  se zgodi, da se znajdejo semena ali drugi deli rastline med zelenjavo. Zato je dobro, da take rastline ne rastejo med vrtninami in da jih posadimo vstran od prostorov, kjer se zadržujejo otroci. Mnoge od teh je skoraj nemogoče zaužiti, ker so preveč grenke. Pomembno pa je, da smo dovolj dobro seznanjeni z njimi in da se jih v naravi ne dotikamo, če naletimo nanje.

 

 

 

Zapisala: Nuša Hamler

Fotografije: Helena Pokeržnik in Nuša Hamler